Zavarovanje kraja dejanja in zagotavljanje varnosti v primeru reševanja iz ruševin

Za naslov ZAVAROVANJE KRAJA DEJANJA IN ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI V PRIMERU REŠEVANJA IZ RUŠEVIN sem se odločil, ker sem po poklicu poklicni gasilec in tudi v prostem času prostovoljni gasilec – član PGD PTUJ.

Kot prostovoljni gasilec se udeležujem intervencij, saj je PGD Ptuj enota širšega pomena in ukrepa v vseh intervencijah (prometne nesreče, delovne nesreče, požari, reševanje iz/na vodi, nevarne snovi in druge nesreče).

Reševanje iz ruševin je eno izmed področij tehničnega reševanja. Za uspešno delo enot pri reševanju iz ruševin morajo biti reševalci ustrezno opremljeni, usposobljeni in organizirani.

Oprema in orodje sta lahko za enostavne primere priročna, takšna, kot ju najdemo skoraj v vsaki hiši in s katero je opremljena tudi večina enot za reševanje v RS.

Pri zahtevnejših reševanjih pa potrebujemo specialna orodja in opremo – z le-to so v RS opremljene le nekatere reševalne enote. Usposobljenost reševalcev se nanaša na strokovno znanje, ki ga reševalci premorejo, izkušnje ter fizično in psihično pripravljenost, saj se reševalci pri svojem delu nemalokrat srečujejo s stresnimi situacijami.

Ne nazadnje morajo biti reševalci tudi ustrezno motivirani za svoje delo. Tudi organizacija sil za zaščito in reševanje je eden izmed temeljev za uspešno delo reševanja iz ruševin.

Reševanje iz ruševin je zelo nevarno delo in tudi zelo težko, saj na reševalce pri njihovem delu prežijo številne nevarnosti, kot so mehanske poškodbe, požar, elektrika, voda, plini in kužnost, vendar pa morajo sočasno skrbeti tudi za varnost ponesrečencev v ruševinah, da jih dodatno ne poškodujejo. Reševanje iz ruševin je zahtevno delo, ki zahteva potrpežljivost in natančnost.

Tako kot delo reševanja iz ruševin je tudi delo varnostnikov v zasebnem varovanju iz dneva v dan zahtevnejše in raznoliko. Prav tako tudi standardi dela in zaostrovanje zakonodaje, ki zahteva vedno višjo zanesljivost procesov zasebnega varovanja.

K zaostrovanju delovnih pogojev v zasebno varnostni smeri pa je v veliki meri zagotovo prispevala tudi finančna kriza.

Ne samo da so naročniki zasebno varnostnih storitev racionalizirali obseg varnostnih storitev, ampak se tudi vse bolj zavedajo vsebine stroškov, ki jih imajo z varnostniki oz. z varovanjem. Tako varnostniki dobivajo vse bolj zahtevne zadolžitve, pri katerih morajo pokazati svoje znanje, sposobnosti ter spretnosti.

Zato sem prepričan, da bi moral imeti kader v zasebnem varovanju ustrezno izobrazbo glede na zahtevano delo na terenu, kar sedanja osnovna šola, ki se zahteva s strani MNZ, zagotovo ni dovolj.