Vpliv steklenih elementov na energetsko učinkovitost ZP Magdalena

Gradbeništvo

Študent: Urban Vačovnik

Urban Vačovnik je diplomant Višje strokovne šole Academia Maribor, program Gradbeništvo. Svoje diplomsko delo je zagovarjal v aprilu 2025.

PDF

Diplomsko delo Urban Vačovnik

V zadnjih letih je energetska kriza postala globalni izziv, ki zahteva hitre in učinkovite rešitve. Z visokimi cenami energije, izčrpavanjem fosilnih goriv in naraščanjem emisij toplogrednih plinov se svet sooča z nujnostjo prehoda k trajnostnim praksam.

Trajnostna gradnja se osredotoča na zmanjšanje porabe energije, uporabo obnovljivih virov, izboljšanje kakovosti bivanja in minimizacijo vpliva na okolje. To vključuje uporabo energetsko učinkovitih materialov, naravne osvetlitve, pasivne oblike ogrevanja in hlajenja ter optimizacijo toplotne izolacije.

Arhitekturno razmišljanje o zasnovi zgradb, kot je ZP Magdalena, poudarja integracijo funkcionalnosti, estetike in energetske učinkovitosti. Pri načrtovanju se upoštevajo lokalne klimatske razmere, sončne poti, veter in naravne danosti za zagotavljanje najboljšega izkoristka naravnih virov energije in zmanjšanje potrebe po umetnem ogrevanju ali hlajenju.

ZP Magdalena je bila kot primer sodobne arhitekture oblikovana z mislijo na minimaliziranje toplotnih izgub, maksimalno izkoriščanje sončne svetlobe za naravno osvetlitev in hlajenje prostorov s pomočjo arhitekturnih elementov, kot so npr. zunanja senčila (Brisoleji).

To diplomsko delo se osredotoča na primerjavo različnih fasadnih sistemov na primeru objekta ZP Magdalena, specifično na zastekljeno-prezračevane fasade v primerjavi s klasičnimi kontaktnimi fasadami. Izračunal sem toplotne izgube obstoječe fasade ZP Magdalena v mesecu januarju in jih primerjal z dobitki sončnega sevanja, pri čemer so se izgube izkazale za znatno večje kot dobitki.

Dodatno sem analiziral vpliv zunanjih senčil (brisolejev) na senčenje objekta in ugotovil, da bi ZP Magdalena brez senčenja bila popolnoma pregreta, kar bi zahtevalo veliko energije za hlajenje. V diplomskem delu sem predstavil tudi šesto dimenzijo BIM (Building Information Modeling), s katero sem dokazal, da lahko s simulacijami toplotnih izgub natančno definiramo kvaliteto fasadnega ovoja in predvidimo toplotne mostove na objektih.

Diplomska naloga tako prispeva k razumevanju energetskih lastnosti različnih fasadnih sistemov in poudarja pomen uporabe naprednih tehnologij za izboljšanje energetskih karakteristik objektov.


 

Diplomsko delo Urban Vačovnik

PDF

Diplomsko delo Urban Vačovnik

Želite biti obveščeni o novicah na Academii?

Ko bo kaj novega vam to enostavno sporočimo na vaš e-naslov.

X