Vpliv globalizacije na zaposlovanje tujih delavcev v Pošti Slovenije

V diplomskem delu sem proučevala pojem globalizacije in z njo povezane mednarodne migracije kot ključni dejavnik gibanja kapitala in delovne sile, ki sta medsebojno povezana.

Demografske spremembe vplivajo na spremembo svetovne populacije in tako posledično tudi na trg delovne sile. Zmanjšuje se število rojenih otrok, ženske rojevajo kasneje (izobraževanje, kariera), generacije se manjšajo, podaljšuje se življenjska doba (staranje prebivalstva, umrljivost). Vse te spremembe pomenijo vse manj delovno aktivne populacije, ki je hkrati tudi neenakomerno razporejena po kontinentih in različnih geografskih območjih. Zaradi naštetih demografskih vplivov in gospodarske rasti tudi v Sloveniji, kot tudi na območju drugih držav  Evropske unije, primanjkuje aktivne delovne sile, predvsem na področju težjih in fizičnih del.

Tako so delovne migracije in zaposlovanje tuje delovne sile postale eden izmed ukrepov, ki jih je potrebno izvesti, da bodo ekonomski, socialni in drugi sistemi ohranili vzdržnost sedanjega blagostanja.

Vsaka država se odloča, kako bo upravljala svoje gospodarske vezi s preostalim svetom, med drugim tudi pretok ljudi. Na slednjega vplivajo različni dejavniki in različne interesne skupine posameznih držav, ki oblikujejo migrantsko politiko v skladu s svojimi interesi.

Države upravljajo instrumente, s katerimi regulirajo pretok ljudi ali drugače, kadar si določenih ljudi oziroma delovne sile želijo, uporabljajo neomejevalno politiko, ki olajša prihod tujcev v državo, kadar si tega ne želijo, pa vodijo restriktivno politiko in omejujejo pretok ljudi.

Tako kot druga delovno intenzivna podjetja v Sloveniji se tudi Pošta Slovenije srečuje s pomanjkanjem zadostnega števila ustreznih kadrov, predvsem na področju dostave, predelave pisemskih pošiljk in v transportni dejavnosti. Predvsem ji primanjkuje delovne sile za delo na dostavi, delovna mesta pismonoša, dostavljavec in voznik.

Podjetje Pošta Slovenije se je v zadnjih letih spremenjenim razmeram na trgu poštnih, denarnih in drugih storitev prilagajalo z uvajanjem novih storitev, predvsem na področju logističnih poslov in paketnih storitev, ter opuščanjem oz. zmanjševanjem storitev z nižjo dodano vrednostjo. Spremenila se je struktura storitev, in sicer so se povečali deleži storitev, za izvedbo katerih zaposleni potrebujejo več časa in drugačen pristop. Gre predvsem za rast paketnih in logističnih storitev, ki so v porastu.

To je na eni strani posledica spremenjenih nakupnih navad potrošnikov (internetna prodaja) in preusmeritve podjetja iz klasičnega poštnega operaterja v logistično podjetje.

Podobno kot druge države ima tudi Slovenija svoje vzvode in interese, katere migrante si želi v državi in katerih ne. To je razvidno tudi iz pogojev za pridobitev delovnih dovoljenj za prebivalce držav bivše Jugoslavije: Hrvatov, Srbov ter državljanov Bosne in Hercegovine. Ker je v Sloveniji vedno manj ustrezne delovne sile, predvsem na področju nižje kvalificiranega kadra, in se manjša tudi rodnost, se slovenski trgi dela odpirajo za te tuje delavce.

Pošta Slovenije skuša z zaposlovanjem tuje delovne sile zagotavljati zadostno število zaposlenih za izvajanje storitev, izpolnjevati zakonske zahteve doseganja kakovosti, izpolnjevati pogodbene zaveze s poslovnimi partnerji ter urediti nadomeščanje odsotnih zaposlenih, s čimer vpliva na zmanjšanje absentizma in presežkov delovnih ur ter ugodnejšo izkoriščenost letnega dopusta, kar pomembno vpliva na pozitivno delovno vzdušje in zadovoljstvo zaposlenih, dvig kvalitete storitev in rast dodane vrednosti vsakega zaposlenega.