Vpliv davčne reforme na obdavčitev samostojnega podjetnika in družbenika gospodarske družbe

V diplomskem delu so na kratko predstavljeni davčni sistem v Sloveniji, davki kot fiskalni prihodki po vrsti in strukturi, davki v Evropski uniji in davčna reforma, ki se je začela z osamosvojitvijo Slovenije.

V okviru davčne reforme so podrobneje prikazani primerjava obdavčitve samostojnega podjetnika in družbenika gospodarske družbe ter vpliv davčne reforme na njuno obdavčitev v letih 2005, 2006 in 2007.

Glavna namena davčne reforme sta povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, prestrukturiranje gospodarstva v smeri večje tehnološke zahtevnosti in višje dodane vrednosti ter večjega zaposlovanja. Rezultati analize pa kažejo, da so spremembe davčne zakonodaje povzročile večjo davčno obremenitev, tako za samostojnega podjetnika kot za družbenika gospodarske družbe. Davčna obremenitev se je povečala predvsem zaradi ukinitve olajšav za investicije. Nadpovprečna davčna obremenitev pa povzroča, da se slovensko gospodarstvo oddaljuje od enega izmed glavnih ciljev davčne reforme, to je povečanja konkurenčnosti na domačem in svetovnih trgih.

Nova davčna zakonodaja je pri nekaterih davčnih zavezancih povzročila večjo davčno obremenitev v primerjavi s prej veljavno zakonodajo. Pri tem imam v mislih predvsem  obdavčitev dohodka pravne osebe in fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če upoštevamo, da ne more več zniževati davčne osnove za vlaganja v osnovna sredstva. Zaradi tega se efektivna obdavčitev obeh poveča.

Vlada je razbremenitev zavezancev želela doseči s spremembami pri ugotavljanju davčne osnove (s priznavanjem oblikovanja rezervacij kot odhodka, z izvzemom določenih prihodkov iz osnove, s priznavanjem stroškov dela, vključno z bonitetami), z nižanjem davčnih stopenj in s hkratno odpravo olajšav za investicije. Ko se je vlada odločala med visoko davčno stopnjo in številnimi olajšavami na eni strani ter manj olajšavami in nižjo davčno stopnjo na drugi strani, se je odločila za slednjo. S tem je želela poenostaviti sistem obdavčitve in odpraviti davčno razbremenitev, ki so je bili deležni le zavezanci s pozitivno davčno osnovo.

Samostojni podjetniki in mala podjetja, na katerih sloni tudi simulacija obdavčitve v obravnavanem primeru, so premajhni in finančno prešibki, da bi bili sposobni vlagati v raziskave in razvoj, zato jim olajšava za raziskave in razvoj ne bo zmanjšala davčne obremenitve, ki jih ovira na domačem trgu in trgih EU. Z ukinitvijo olajšav za vlaganja v osnovna sredstva se je davčna obremenitev teh podjetij precej povečala, hkrati pa se je bistveno zmanjšala sposobnost prilagajanja tržnim razmeram.

Številni podjetniki šele zdaj, ko so oddali davčne obračune za leto 2007, ugotavljajo, kakšne so posledice leta 2006 odpravljenih davčnih olajšav za investicije. Prav zaradi tega je stekla vseslovenska akcija Obrtne zbornice Slovenije, ki je predsedniku vlade izročila 6814 telefaksov za podporo ponovni uvedbi investicijskih olajšav. Problematiko je v aprilu letošnjega leta obravnaval tudi državni svet, ki je finančnemu ministrstvu naložil proučitev vseh možnosti za vrnitev olajšav, ki najmanjšim gospodarskim subjektom omogočajo hitrejši razvoj in tehnološki napredek.

Ocenjujem, da bodo posledice večje davčne obremenitve, ki jo je povzročila veljavna davčna zakonodaja, vedno manjši interes širjenja proizvodnih in storitvenih zmogljivosti malih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, kar ne bo ugodno vplivalo na nadaljnji gospodarski razvoj Slovenije. Vrnitev investicijskih olajšav za mala podjetja in samostojne podjetnike bi spodbudila razvoj in gospodarsko rast. Tako bi bil lahko tudi ta segment davčnih zavezancev zadovoljen z davčno reformo.

Razlika v načinu obdavčitve samostojnega podjetnika in družbenika gospodarske družbe, ko je samostojni podjetnik pri nizkem dobičku obdavčen manj kot družbenik gospodarske družbe, pri visokem dobičku pa lahko tudi bolj kot družbenik gospodarske družbe spravlja podjetnika v dvom ali naj posluje kot samostojni podjetnik ali se preoblikuje v gospodarsko družbo.

Ob zaključku diplomskega dela ugotavljam, da je bila izbira teme pravilna. V raziskovalnem delu ugotovljeni negativni učinki ukinitve davčnih olajšav v letu 2007 bodo že v letu 2008 odpravljeni, saj je vlada v juliju predlagala, državni zbor pa sprejel Zakon o dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur. l . RS, št. 76/2008) in Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 78/2008).

S temi spremembami je ponovno uvedena investicijska olajšava v višini 20 odstotkov vlaganj, vendar je znesek davčne olajšave omejen na največ 20.000 evrov, od tega pa se v letu vlaganja lahko uveljavlja največ 10.000 evrov, 10.000 evrov pa v letu po tem letu. Pogoj za uveljavljanje davčne olajšave pa je, da v letu vlaganja samostojni podjetnik zaposluje vsaj enega delavca za polni delovni čas in gospodarska družba vsaj dva delavca za polni delovni čas. Ocenjujem, da taka rešitev z vidika pravičnosti davčnega sistema ni ustrezna, saj olajšave ne veljajo za samostojnega podjetnika, ki ne zaposluje delavcev, in gospodarsko družbo, ki zaposluje enega delavca.

Navedena olajšava, ki velja skoraj za vsa podjetja, bo imela zaradi svoje višine največji učinek prav pri samostojnih podjetnikih ter drugih mikropodjetjih in malih podjetjih. Iz tega sledi ugotovitev, da je vlada s spremembami davčne zakonodaje podprla malo gospodarstvo.