Fotografija
Poznamo dve vrsti barv: tople barve (rdeča, oranžna, rumena), ki imajo nizko temperaturo in nizko energijo, dolgo valovno dolžino ter nizko frekvenco, in hladne barve (zelena, modra, vijolična) ki so nasprotje toplim barvam; njihova temperatura in energija sta visoki, valovna dolžina je kratka, frekvenca pa visoka.
Pri tiskani obliki uporabljamo subtraktivni (odštevalni) barvni prostor – CMYK barvni prostor, ki je sestavljen iz cian, magnetne in rumene barve. Aditivni (seštevalni) barvni prostor – RGB, ki je sestavljen iz rdeče, zelene in modre barve pa uporabljamo na monitorjih, televizorjih in digitalnih fotoaparatih, skratka na vseh digitalnih medijih za prikazovanje fotografije.
Enota kelvin je označena na sijalkah oziroma svetilih in nam pove pomemben podatek o sestavi spektra sijalke. Barvno temperaturo izražamo v kelvinih in jo označimo s K. Delta E (∆E) nam pove vrednost oziroma točnost barv na reprodukciji.
Preciznost barv po delta E je definirana tako, da ko svetloba pride do predmeta, predmet del svetlobe absorbira, ostanek svetlobe pa se odbije do našega očesa. Ko pogledamo predmet, se svetlobni valovi reflektirajo in predstavljajo oziroma določajo, katero barvo bomo takrat videli.
Delta E je oznaka za barvno razliko dveh barv izraženih s koordinatami barvnega prostora. Čim nižja je vrednost ∆E, bolj natančna je reprodukcija barv. Pomen Delta E je razlika barvnega občutka. CRI (Ra) nam predstavlja indeks barvnega ujemanja, pomeni pa povprečno vrednost ujemanja.
Pri višji vrednosti CRI (Ra) je ujemanje večje, pri nižji pa ujemanja skoraj ni. TLCI prikazuje obliko barvnega indeksa, pri katerem je podan poudarek na barvi kože. Vsak fotoaparat ima različen senzor, ki se individualno odziva – reakcija na svetila in vire svetlobe.
S pomočjo spektrometra lahko izmerimo svetlobo, ki nam prikaže meritve CRI in lahko vidimo posamično vrednost barvnega ujemanja za referenčne barve v spektru, kar pa nam ne pove, kako bo te barve uporabil naš senzor na napravi oziroma na aparatu.
Pri nakupu vsakega posameznega fotoaparata moramo natanko vedeti, za kaj ga bomo uporabili v praksi, saj to določajo ključna merila, ki so: arhitektura, senzor, uporabnost, robustnost, kakovost fotografije, teža in napajalnik.
Velik pomen pri izbiri novega fotoaparata predstavlja tudi področje uporabe naprave, na primer fotografiranje narave, uporaba v ateljeju oziroma v studiu ali pa podvodno fotografiranje, za katero sta potrebni še dodatna posebna oprema in zaščita.
Izpolnite spodnji obrazec za prijavo v program. V roku enega dneva vam bomo posredovali vse potrebne informacije o vpisu.
Oblikovanje in izdelava:
Naložbo vavčer za digitalni marketing-izdelavo spletnih strani sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
