Varovanje rizičnih nogometnih tekem

Skozi raziskavo, ki sem jo opravljal za pisanje tega diplomskega dela s pomočjo katere bi dokazal ali ovrgel svoje začetne hipoteze sem ugotovil, da sem nekatere hipoteze postavil pravilno med tem, ko so bile druge nekoliko zmotne. Prvo iz med postavljenih hipotez, ki pravi, da ima varnostna služba premalo zakonskih ukrepov ali pa, da je njihova uporaba preveč omejena sem potrdil, saj imajo varnostniki uporabo svojih zakonskih ukrepov močno omejeno, to pa se na javnih zbiranjih te vrste posebej močno opazi pri opravljanju površinskega pregleda prtljage, ki ga varnostniki ne morejo opraviti temeljito, ker ne smejo seči v notranjost prtljage. Prav tako pa se omejenost varnostnega osebja pokaže z prepovedjo uporabe drugih sredstev varnostnika na javnih zbiranjih pri tem bi posebej rad poudaril, da se mi zdi smiselno, da bi vsaj del varnostnikov varovanje javnih zbiranj opravljal oborožen saj so pretekli dogodki po svetu pokazali, da so prav takšne prireditve priljubljene tarče za teroristične napade, ki pa jih varnostniki brez orožja le s težavo preprečijo. Med opravljanjem raziskave kot tudi med opravljanjem praktičnega izobraževanja na tem področju sem ugotovil, da varnostniki svoje ukrepe le malo uporabljalo oziroma so pri uporabi le teh površni in prav to dejstvo delno potrjuje mojo hipotezo, ki pravi da varnostne službe zakonske ukrepe uporabljajo premalo ali pa jih uporabljajo nestrokovno. Težava je pri motiviranosti varnostnega osebja saj varnostniki niso motivirani, da bi svoje delo opravili kvalitetno in strokovno in prav iz tega razloga delo opravljajo hitro in pogosto tudi površno kar pa pripelje do lukenj v varnosti, ki lahko hitro postanejo nevarne ali pa ustvarijo atmosfero v kateri lahko pride do množičnih kršitev javnega reda in miru. Rešitev za to težavo vidim v tem, da bi se plače varnostnikom dvignile saj so ti trenutno zelo slabo plačani kljub temu, da imajo zelo odgovorno delo in so nemalokrat izpostavljeni verbalnemu in celo fizičnemu nasilju, ob tem pa varnostniki praktično vsak mesec delajo na zakonskem maksimumu ur, ki jih lahko opravijo na delovnem mestu ali pa se celo ta zakonski normativ preseže posebej pri določilih o dnevnem in tedenskem maksimumu opravljenih delovnih ur. Zadnja od mojih hipotez, ki sem jih predstavil v uvodu pravi, da je sodelovanje med organizatorjem, varnostno službo in policijo dobro po mojih izkušnjah, ki sem jih pridobil z opravljanjem praktičnega dela menim, da je sodelovanje med organizatorjem in varnostno službo dobro pri čemer pa ne smemo pozabiti, da sta ta dva subjekta ob enem tudi v odnosu stranka naročnik in, v kolikor organizator ni zadovoljen z delom, ki ga varnostna služba opravlja lahko le to zamenja in iz tega razloga le redko pride do konflikta. Odnos med organizatorjem in policijo pa je že nekoliko drugačen saj organizator potrebuje dovoljenje upravne enote za organizacijo takšnega javnega zbiranja za to pa je potrebno tudi strinjanje policije, ki lahko organizatorju naloži veliko zahtev, ki jih mora le ta izpolniti, da lahko pridobi dovoljenje upravne enote. Odnos pa je najslabši na relaciji varnostna služba in policija saj varnostniki pogosto vidijo policijo le v vlogi nadzora, ki ga le ta opravlja nad zasebnim varovanjem in zato pogosto varnostniki ne želijo deliti vseh informacij z policisti. Ker je sodelovanje med zasebno varnostnimi službami in policijo zelo pomembno za zagotavljanje najvišjega nivoja varnosti menim, da bi bile smiselne zakonske spremembe na področju nadzora nad zasebno varnostnimi službami pri čemur bi moral nadzor v celoti prevzeti inšpektorat za notranje zadeve, kar bi omogočilo boljše sodelovanje med policijo in zasebno varnostnimi službami. Za zagotavljanje varnosti na takšnih javnih zbiranjih kot so nogometne tekme visokega rizika menim, da bi bilo prav tako potrebno spremeniti zakonsko podlago za izvajanje policijskega pooblastila, ki daje policistom možnost izdaje ukrepa prepoved obiska športnih prireditev za obdobje do treh let. Ta ukrep se sedaj izvaja tako, da se varnostnikom na vhodih razdelijo slike z osebnimi podatki oseb zoper katere je policija odredila takšen ukrep varnostnik pa naj bi te osebe na vhodih zavrnili v kolikor bi poskušale vstopiti. To pa je v praksi zelo težko izvedljivo saj varnostnik ne more temeljito opravljati površinskega pregleda oseb in prtljage in ob enem temeljito pregledati slik oseb, ki imajo prepoved udeležbe na športnih prireditvah. Zato menim, da bi bila boljša rešitev po vzgledu Angleškega sistema ta, da bi se osebe zoper katere policija odredi prepoved obiska športnih prireditev za čas tekme domačega kluba morale zglasiti na policijski postaji. Kljub vsem naštetim pomanjkljivostim menim, da Slovenska zakonska podlaga za organiziranje javnih prireditev in izvajanje varovanja na le teh ni slaba saj popolnega zakonska podlaga, ki bi lahko predvidela vse možne okoliščine, ki se lahko pojavijo pri izvajanju varovanja ne obstaja. Za zagotavljanje varnosti je potrebno sodelovanje vseh odgovornih katerih delo je varovanje udeležencev prireditve saj en sam segment ne more zagotoviti varnosti ampak lahko vsak posamezen segment doda svoj košček sestavljanke in skupaj tako organizator, rediteljska služba, varnostna služba, policija in drugi zagotovijo stabilno in varno okolje za izvedbo javne prireditve. Vsaka tekma je zgodba zase kjer se lahko zgodi nešteto nepredvidenih situacij na katere pa je potrebno biti pripravljen saj toliko, da varnostno osebje ve kako ravnati in koga obveščati.