Varnostni sistemi v finančnih institucijah

Sodobne demokratične države vse bolj prepuščajo nekatere segmente družbene varnosti zasebnim varnostnim družbam, ki ponujajo storitve varovanja oseb in premoženja. S tem namenom so zasebne varnostne družbe zakonsko predvidene tudi pri varovanju finančnih institucij.

Za zakonito in strokovno ter učinkovito izvedbo nalog je zakonodajalec podelil posebna pooblastila varnostnikom in predpisal pogoje, ki jih morajo zasebne varnostne družbe izpolnjevati, da bi lahko prevzemali naloge varovanja ljudi in premoženja.

Zakonodajalec je med področja, na katerih je obvezno izvajati organizirano varnostno službo po zasebnih družbah, uvrstil tudi del tako imenovane kritične infrastrukture. Finančne institucije, kot so banke, hranilnice ter pošte, prav tako spadajo pod kritično infrastrukturo.

Varovanje finančnih institucij v Republiki Sloveniji je z zakoni in podzakonskimi akti prepuščeno v izvajanje zasebnim varnostnim družbam. Posledično je bilo treba nujno podeliti pooblastila varnostnemu osebju in zagotoviti strokovno usposabljanje za varnostni management, da lahko zasebna varnostna družba zakonito in uspešno ukrepa ob tveganih dogodkih.

Sistemi varovanja finančnih institucij obsegajo fizično varovanje in tehnično varovanje.  Skupaj tvorijo varovanje, ki zagotavlja neprekinjeno poslovanje v objektih in po spletnem bančništvu.

Razvoj IT, prenos poslovanja na splet ter uporaba negotovinskih plačilnih sredstev imajo za posledico, da se vse več varnostnih tveganj odvija v teh okoljih, zato je tako za finančno institucijo kot tudi za uporabnika bistveno večje tveganje pri poslovanju po spletu.

V finančnih institucijah se osnova varnostnega sistema vzpostavlja že ob načrtovanju gradnje in se nato dopolnjuje in nadgrajuje v celovito varnostno rešitev, ki bistveno omejuje varnostna tveganja.

Pri izvajanju poslovanja finančnih institucij in njihovih uporabnikov po spletu pa je treba varnostni sistem nenehno nadgrajevati in v realnem času odkriti vedno nova varnostna tveganja, jih omejiti pri vstopu in preprečiti negativno delovanje v bančnem sistemu.

Trenutno so največjemu varnostnemu tveganju izpostavljeni uporabniki spletnega bančništva, predvsem iz razloga opuščanja varnostnih ukrepov, kar ima lahko negativne posledice tudi za finančno institucijo.

Razlog je verjetno v tem, da v 21. stoletju uporabnik lahko spletno bančništvo uporablja ne samo po stacionarnem in prenosnem računalniku, temveč z uporabo mobilnih telefonov, ki so zaradi delovanja različnih aplikacij zelo izpostavljeni delovanju računalniških kriminalcev – t. i. »računalniškim hekerjem«, ki izkoriščajo nezakonito pridobljene podatke za pridobivanje premoženjske koristi.