Upravljanje talentov v podjetju X

Razvitost pomena človeškega kapitala je v zadnjem desetletju postalo glavno orožje v boju za konkurenčno prednost organizacij. Človeški kapital je potencial, ki se skriva v sposobnosti zaposlenih ter njihovem znanju. Podjetje z naložbo v kader/zaposlene povečuje donosnost in ekonomsko učinkovitost ter tako prispeva k dodani vrednosti podjetja. Gre torej za zaposlene, ki s svojimi odnosi, zmožnostmi in intelektualno prožnostjo povečujejo vrednost organizacije ter tvorijo njen intelektualni kapital.

V sodobnem svetu tehnologije, hitrih sprememb izdelkov, novih marketinških pristopov lahko podjetja brez težav posnemajo druga podjetja v minimalno porabljenem času. To pa ne velja za posnemanje kadra, saj fleksibilnosti, izkušenosti, usposobljenosti in motiviranosti ni mogoče posnemati. Ravno zaradi tega so v ospredje prišle organizacije, ki svojo vrednost povečujejo na nevidnih, neotipljivih oziroma nefinančnih sredstvih podjetja (ljudeh, znanju, odnosih).

V organizacijskem okolju pa se seveda ukvarjamo tudi z upravljanjem talentov, na katerega se navezujeta subjektivni in objektivni pristop. Jasno določena struktura zaposlenih, opredelitev
njihovih znanj in kompetenc so nujni za učinkovito delovanje upravljanja talentov, ki je kompleksna naloga kadrovskih vodij, saj so ti zadolženi za privabljanje, ohranjanje in razvoj talentov v organizaciji. Z analiziranjem talentov ocenjujemo posameznikove trenutne prednosti in slabosti, kar pa omogoča prehode med posameznimi skupinami bazena talentov.
Za organizacijsko uspešnost so ključnega pomena človeški viri, upravljanje z njimi, njihovimi talenti, kar pa je ustrezen pristop za optimalno učinkovitost delovanja zaposlenih, saj lahko z različnimi vrstami talentov bolje dosegamo boljše rezultate, saj gre za večjo mero sposobnosti, kompetenc, znanj in višjo stopnjo inteligence. V svetu so uveljavljene različne prakse upravljanja talentov, kot so ‘headhunting’, mentorstvo, kroženje, načrtovanje nasledstev, ‘coaching’, izvajanje posebnih nalog. Pošta Slovenije pa posega predvsem po načrtovanju nasledstev, mentorstvu, somentorstvu in ‘headhuntingu‘.