Upravljanje s terjatvami do kupcev za obdobje 2004 – 2007 v podjetju X

Problem slovenskega poslovnega sveta je finančna nedisciplina, ki se je kot virus zajedla v vse segmente poslovanja. Neplačevanje je postalo v miselnosti mnogih nekaj povsem običajnega, kar pa vodi v začaran krog.

Odprte terjatve in težka ter dolgotrajna pot do poplačila zahtevata celosten in sistematičen pristop, ljudi, ki se s tem redno ukvarjajo, posledično pa samostojna izterjava pomeni dodatne stroške in še vedno malo možnosti za poplačilo celotnega dolga.

Unovčevanje terjatev ni uspešno samo takrat, ko se terjatev uspešno unovči, ampak je uspeh popoln takrat, ko se unovčevanje opravi na način, ki ne vpliva na poslovne odnose med upnikom in dolžnikom. Verjamem, da se sprašujete ali takšen način unovčevanja terjatev sploh obstaja, da nekoga terjamo in z njim hkrati ostanemo v dobrih poslovnih odnosih.

Verjamem, da je cilj gospodarskih subjektov na trgu kvalitetno opravljanje primarne dejavnosti, vendar pa je na drugi strani potrebno tudi pravočasno plačilo za dobro opravljeno delo, saj je le tako družba lahko uspešna, konkurenčna in hitro rastoča na trgu.

Uvodoma sem predstavila podjetje X d.o.o., opredelila, namen, cilj in trditev diplomskega dela. V nadaljevanju sledi razlaga pojmov likvidnosti, kaj so likvidnostna sredstva in ukrepi za izboljšanje likvidnosti. Nadalje sem predstavila pojem, vrste, časovno opredelitev plačilne sposobnosti, dejavnike, merjenje plačilne sposobnosti in ukrepe. V četrtem delu sem obravnavala plačilno disciplino in nedisciplino na splošno, kaj je in kje lahko iščemo njene vzroke. Podrobneje sem opisala kako izterjati denar, ki se nahaja v terjatvah in ukrepe proti finančni nedisciplini, ki jih podjetje lahko uporabi. Sledila obrazložitev situacije mednarodnih plačilnih navad. Plačilna nedisciplina je namreč dokaj pereč problem v večini evropskih držav. Ob koncu sem strnila ugotovitve in preverila ali sem dosegla namen diplomskega dela.

V diplomskem delu sem ugotovila, da je plačilna disciplina pereč problem tako slovenskega kot tudi evropskih gospodarstev nasploh. Država skuša problem rešiti tako s pravno ureditvijo in s pospešitvijo sodnih postopkov. Močneje pa bi bilo treba razviti zavest podjetnikov, da s tistimi, ki ne plačujejo redno, enostavno ne dela.

Zanimiva je mednarodna primerjava Prašnikar et al., ki je pokazala da je doba vezave terjatev bistveno bolj odvisna od države, v kateri podjetje posluje, kot od dejavnosti, v kateri posluje.

Po rezultatih francoske študije Alteres se povprečje zamujanja s plačili v Evropi izboljšuje. Vztrajno izboljševanje, kateremu smo priča v zadnjih treh letih, pa je na žalost vsako leto manjše. Zanimiva je še ugotovitev, da se povprečni odobreni plačilni roki med evropskimi državami razlikujejo od 30 pa vse do 90 dni; prav tako pa obstaja tudi pomembna razlika v povprečnem številu dni zamude, ki se gibljejo med 9 in 24 dni

Prepričana sem, da se podjetje X d.o.o. zaveda problema plačilne nediscipline saj smo pričeli posvečati izterjavi zapadlih obveznosti veliko pozornost. V diplomskem delu sem opisala problematiko odločitve o prenosu poslov izterjave terjatev zunanjemu podjetju, v našem primeru podjetju Y d.o.o. V konkretnem primeru se je pokazalo, da je bilo pooblaščeno podjetje neučinkovito, počasno, hkrati pa so stroški presegli vsa pričakovanja. Problem plačilne nediscipline je še posebej pereč v malem gospodarstvu. Tako bo vse dotlej, dokler za plačilno nedisciplino ne bo predpisanih ustreznih kazni, zamujanje podjetij s svojimi plačili in njihovo racionalno obnašanje saj si bodo le tako zagotovili cenejši vir financiranja.

Namen diplomske naloge je bil preveriti, cenovno učinkovitost izterjave v lastnem podjetju v primerjavi s prenosom tovrstnih poslov na pooblaščeno podjetju izven hiše. Z veseljem lahko trdim, da se je podjetje s tem, ko se je odločilo za izterjavo znotraj podjetja pravilno odločilo. Navedeno je podprto z rezultati, ki sem jih prikazala v tem diplomskem delu.

Kljub rezultatom te analize menim, da vsa podjetja, ki se ukvarjajo z izterjavo terjatev, le niso tako neuspešna. Mogoče nismo imeli srečne roke, pri izbiri zunanjega podjetja.

Ne samo naše podjetje tudi ostala, se zavedajo, da je neplačevanje tema, ki je medijsko precej izpostavljena. Podjetja so vedno bolj osveščena. Zavedajo se stroškov, ki jih imajo, če ne plačujejo. Podjetja se vedno bolj tudi zavedajo osramočenosti, ko se morejo na telefonski klic svojega dobavitelja o tem, kdaj bo določena terjatev poravnana, zlagati in da se zavedajo pomembnosti ureditve plačilne discipline za uspeh, še posebej v obdobju vse večjega odpiranja evropskemu in svetovnemu trgu ter mednarodne konkurence.