Uporaba gradbenega sistema Isorast s primerjavo klasične hiše Tratnjek

Na slovenskih tleh danes zasledimo največ gradenj z opečnimi zidaki, zato bi jo lahko uvrstili že v tradicijo Slovenije. Poznamo veliko različnih gradbenih sistemov, kateri je vsak zase poseben in cenovno tudi različen, zato pa je odločitev investitorja precej težka.

Znano je, da je od 40% do 50% vseh izpustov CO2 povezanih z zgradbami, ki so v gradnji ali v uporabi. Kar 80% energije potrošimo za ogrevanje in ohlajevanje. Varčevanje z zemljiščem in s tem povezana primerna gostota zazidave, sta enako pomembna dejavnika oziroma temi trajnostnega razvoja. Vedeti moramo, bolj fleksibilno ko gradimo, dlje časa preživijo stavbe, ki jih je mogoče prilagajati novim rabam in novim potrebam.

Časi se spreminjajo in vedno več je mladih investitorjev, ki jim je pomembno tudi varstvo okolja ter sama finančna sposobnost posameznika oziroma družine. Tudi človek počasi izčrpava dar narave, ki nam nudi energijo, zaradi tega se njegovi stroški višajo. Čez čas bo seveda energija dosegla tako visoko ceno, da si je človek več ne bo mogel privoščit in narava ne bo imela več moči, da bi je proizvedla dovolj. Zaradi teh razlogov in seveda, ker se sam enkrat vidim v vlogi investitorja, sem se odločil, da predstavim gradbeni sistem Isorast v primerjavi s klasično opečno gradnjo.

Isorast je certificiran sistem za pasivno gradnjo. Je edini sistem na tržišču, ki je certificiran kot sistem za pasivno gradnjo pri pristojnem inštitutu (Inštitut za pasivno gradnjo). Gradnja z gradbenim sistemom Isorast onemogoča dodatne poškodbe na konstrukcijskih sklopih, zaradi tega poteka gradnja hitro in enostavno. Kot sem že navedel  se oba gradbena sistema ne razlikujeta preveč. Ker je Isorast nekoliko cenovno dražji od opečnega sistema in se z Isorastom zmanjša strošek pri izolaciji, se s tem, v primerjavi s
klasično hišo, strošek izenači. Pri obeh gradnjah lahko investitor v določeni fazi zaustavi gradnjo in jo s tem prilagodi finančnim zmožnostim.

Na spletnih straneh in forumih sem zasledil, da se večina investitorjev spopada s težavo kot je betoniranje in zapolnjevanje Isorast zidakov, saj lahko pride do tega, da beton ne pokrije vseh predelov, ki so namenjeni betonu. Pri objektu Tratnjek je podjetje imelo zastavljene cilje katere smo tudi dosegli. Sodelovalo je več udeležencev, ki so opravili razna dela. Seveda je potrebno najprej investitorju predstaviti načrt objekta in način gradnje. Ker pa vsako podjetje in tudi investitor hočeta, da se gradnja konča ob določenem datumu, mora podjetje zraven načrta objekta, predstaviti še terminski plan. Zavedati se moramo, da pri vsaki gradnji lahko pride do ovir, ki nam čas gradnje samo še podaljša. Da financiranje objekta ne bi izšlo ispod nadzora, se naredi finančni plan. Finančni plan se od obračuna vseh del lahko razlikuje le za nekaj odstotkov, razen če gre za režijo.

Z diplomskim delom, z naslovom Uporaba gradbenega sistema Isorast s primerjavo klasične gradnje za objekt Tratnjek, sem predstavil osnove gradbenega sistema Isorast v primerjavi z
objektom narejenem po sistemu Isorast, ter s tem dosegel zastavljene cilje, ki sem si jih zadal v uvodu diplomske naloge. S primerjavo Isorasta in klasične hiše, sem omogočil lažjo predstavo investitorjem ter same razlike med gradbenima sistemoma, tako se slednji odločijo za sistem Isorast. Seveda pri klasični hiši Tratnjek–Pertoča ni prišlo do nobenih omejitev.