Ukrepi in napake pri izvajanju nalog varnostnega osebja

Ukrepi in napake pri izvajanju nalog varnostnega osebja niso pomembni samo za osebo v postopku, varnostnika, ki je postopek izvajal, in družbo, v kateri je zaposlen, ampak vplivajo tudi na naročnika varnostne storitve in njegov ugled, ugled varnostnega osebja nasploh ter na javnost, ki izraža svoje mnenje v obliki odobravanja ali zgražanja nad delom varnostnega osebja, kar se kot posledica kaže v zmanjšanem ali povečanem občutku varnosti družbe ter odnosu med osebo v postopku in varnostnikom.
Imeti in dajati občutek varnosti je tako za varnostnika kot posameznika neprecenljiva vrednost družbe, ki se lahko nadgrajuje le pod določenimi pogoji z normativno ureditvijo. Zato je izrednega pomena, da se varnostno osebje zaveda svojega poslanstva ter da se svojega poslanstva zaveda tudi posameznik.

Poslanstvo varnostnika pomeni dajati občutek varnosti družbi in posamezniku v obliki varovanja življenja, dobrin in potreb ter odvračati razne nevarnosti in preprečevati škode, medtem ko je poslanstvo posameznika in družbe delati dobro, skrbeti za lastno in tujo varnost ter se dostojno obnašati in živeti po normativni ureditvi.
Od varnostnika, ki izpolnjuje svoje poslanstvo, se pričakuje profesionalnost in pri tem predvsem človeško ravnanje s sočlovekom. Od njega pa se pričakuje tudi, da bo čustveno nedovzeten za vsa negativna dejanja posameznika, ki so mu namenjena kot osebi s čustvi in varnostniku.

Statistični podatki glede na število izvedenih ukrepov varnostnega osebja v zadnjih petih letih in ukrepanja policije po ZZasV-1 zoper osebe, ki se ne ravnajo po ukrepu varnostnika ali mu preprečujejo izvedbo ukrepa, ter telesne poškodbe so zelo zaskrbljujoči, saj to pomeni, da posamezniki ne spoštujejo navodil na varovanem območju ter podcenjujejo delo varnostnika.

Podcenjevanje dela varnostnega osebja izvira predvsem iz prvotnega vtisa osebe, ki ima priložnost, da spozna delo varnostnika vizualno – varnostnik samo stoji in opazuje –, ne pozna pa ozadja njegovega dela, kar posledično privede do tega, da posameznik tudi podcenjuje varnostnika kot osebo, se nad njim znaša verbalno, mu grozi, se upira ukrepanju ali ga celo fizično napade.

Kadar je govora o napakah varnostnega osebja pri izvajanju nalog in ukrepov, bi bilo treba preučiti okoliščine, v katerih je bil ukrep izveden, in obe strani – varnostnika, ki je ukrep izvajal, in osebo v postopku, da bi prišli do realnega zaključka glede posledic nepravilnega postopka. Pri tem pa igrajo zelo pomembno vlogo mediji, saj s svojimi izjavami in negativnim prikazom dela varnostnega osebja napeljujejo javnost na negativno mnenje o njem.

Profesionalnost ukrepanja varnostnika je tista vrlina, ki vključuje veliko dejavnikov. Varnostnik mora biti pri opravljanju svojih nalog vedno pripravljen na ekstremne razmere, nadzorovati mora lastna čustva in delati z zdravim razumom ter ostati predvsem človeški. Le na tak način bo deloval strokovno, zakonito, sorazmerno in humano. Vendar pa zelo težko ohranja razmerje med biti človeški in nadzorovati čustva, saj ga različni nepredvidljivi dogodki postavljajo iz dneva v dan na težko preizkušnjo.

Glede vzrokov za napake pri izvajanju nalog in ukrepov bi lahko varnostno osebje razdelili v dve skupini. V prvo, manjšo skupino spadajo tisti varnostniki, ki se ne zavedajo svojega poslanstva in pri katerih lahko pride do napak zaradi njihovega samovoljnega ravnanja, prekoračitev pooblastil in osebnega odziva kot posledice nezadovoljstva na delovnem mestu, nemotiviranosti, nezanimanja za dogajanje v okolju, strahu pred izvajanjem ukrepa, neznanja, premalo delovnih izkušenj in samozavesti, zaradi čustvenega stanja in želje po neizpostavljanju.

V drugo skupino pa sodijo tisti varnostniki, ki se zavedajo svojega poslanstva in pri katerih lahko pride do napak zaradi različnih dejavnikov, na katere nimajo vpliva in se kažejo v obliki preobremenjenosti dela zaradi premajhnega števila varnostnega osebja za izvajanje določenih nalog in neprimerne opreme. Najpogostejše napake varnostnega osebja se pojavljajo zaradi negativnega odnosa osebe ali skupine v postopku do varnostnika, kjer ta ni več sposoben obvladovati situacije, zaradi česar se običajen postopek spremeni v nevarnega; pri njem lahko kot posledice pričakujemo hude telesne poškodbe, izgubo življenja varnostnika ali osebe v postopku ali celo katastrofalne posledice za družbo.
Iz statistike podatkov je razvidno, da v zadnjih letih beležimo le malo ukrepov, kjer bi varnostniki kršili svoja pooblastila, zato lahko na koncu pričujočega dela trdimo, da je varnostno osebje zelo dobro usposobljeno, se zaveda svojih pooblastil in dolžnosti, je predano svojemu delu in zelo dobro motivirano kljub veliki odgovornosti in zahtevnosti dela, slabim delovnim pogojem in podcenjevanju poklica.