Učinek specialističnega usposabljanja prevoznikov gotovine na povečanje njihove varnosti pri delu in kvaliteto opravljanja storitev

Za uspešno poslovanje vsakega podjetja, tako proizvodnega kot storitvenega, je pomembno, da so zaposleni v njem strokovno usposobljeni.

Na področju zasebnega varovanja je to še toliko bolj pomembno, saj varnostniki pri svojem delu in s svojimi postopki posegajo v osebne pravice in svoboščine drugih ljudi. Nekatera podjetja za zasebno varovanje so že pred uvedbo obveznega letnega internega usposabljanja za svoje zaposlene organizirala določena dodatna usposabljanja, druga pa so svojim zaposlenim povrnila stroške vadbe v fitnesih ali klubih borilnih veščin. Vendar pa je tega zaradi splošne gospodarske krize vse manj.
V praksi se čedalje pogosteje dogaja, da varnostniki, ki so s strani podjetja napoteni na kakšno usposabljanje, za to napotitev ne dobijo nadomestila oziroma jim niso priznane niti ure, v nekaterih primerih pa so celo za določena izobraževanja, ki so v interesu podjetja in bi tako po zakonu njihove stroške moralo kriti podjetje, morali kriti stroške sami.

Izobraževanje in strokovno usposabljanje za posamezno vrsto del, ki ga opravljajo varnostniki, je bilo predpisano že s prejšnjim zakonom. V ZZasV-1 pa je bilo še dodano usposabljanje za prevoznike gotovine in intervente.

V Sloveniji je na dan 26. 11. 2014 146 podjetij za zasebno varovanje z vsaj eno licenco .
Licenco za prevoz in varovanje gotovine in drugih vrednostnih pošiljk ima 39 podjetij za zasebno varovanje, in sicer 38 za prevoz 1. razreda, 35 za prevoz 2. razreda, 20 za prevoz 3. razreda, 18 za prevoz 4. razreda, 10 za prevoz 5. razreda in 8 za prevoz 6. razreda.

Ker je dejavnost zasebnega varovanja glede na naravo regulirana gospodarska dejavnost, kar pomeni tudi z zakonom določene pogoje za opravljanje dejavnosti, se je v preteklosti dogajalo, da manjše varnostne službe zaradi zniževanja stroškov in s tem povečevanja svoje konkurenčnosti na trgu, vedno niso upoštevale zakonskih določil predvsem na področju opremljenosti vozil, pa tudi opremljenosti samih varnostnikov.

Na podlagi opravljene ankete ugotavljam, da se je vsaj na področju prevozov gotovine stanje precej izboljšalo. Vendar pa sami varnostniki ugotavljajo, da jim primanjkuje določenih znanj in veščin.

Ker je delo na terenu z vozili, varnostniki pa so oboroženi in nenehno v stiku z drugimi ljudmi, pogrešajo predvsem usposabljanja v komunikaciji in psihologiji, usposabljanja v varni in taktični vožnji, usposabljanja v taktičnem streljanju ter najbolj usposabljanja v borilnih veščinah, saj jim zakon dovoljuje tudi uporabo fizične sile, če drugače ne gre. Sam bi tukaj še dodal dodatna usposabljanja iz nudenja prve pomoči.

Za usposabljanje iz praktičnega postopka uporabe fizične sile, med katero se štejejo strokovni prijemi, udarci in meti, bi se bilo dobro na nivoju Zbornice za razvoj Slovenskega zasebnega varovanja povezati z Ju-jitsu zvezo Slovenije, katere trenerji so strokovno usposobljeni in licencirani pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Pri mednarodni ju-jitsu zvezi (JJIF) tudi že deluje sekcija, ki združuje varnostne organe članic, organiziran pa je tudi sistem tekmovanj varnostnih organov s prikazom praktičnega postopka obvladovanja napadalca. Letno sta tako eno ali dve tekmovanji, in sicer pri Evropskih igrah za policiste in gasilce (Police & Firefighters Games).

Prav tako pa bi se bilo za usposabljanja v varni in taktični vožnji ter v taktičnem streljanju dobro povezati z Ministrstvom za notranje zadeve, konkretno s Policijsko akademijo, katere inštruktorji imajo največ znanja na tem področju.

Iz vsega navedenega ugotavljam, da je sam sistem na področju izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja obsežen, kar je glede na število varnostnega osebja v Republiki Sloveniji tudi razumljivo.

Zavedati se moramo, da bomo le s kvalitetnim izvajanjem vseh programov usposabljanja in izpopolnjevanja dosegli želen nivo strokovne usposobljenosti in s tem preprečili morebitne kršitve na področju varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter s tem zagotovili želeni javni interes.

Vendar pa se je potrebno zavedati, da brez spodbujanja, nadgrajevanja in ustrezne umestitve izobraževanja v sistemu zasebnega varovanja ne bomo dosegli želenega cilja. Izobraževalni programi namreč zagotavljajo poglobljeno znanje, visoko raven strokovnosti in pripadnosti, ki ga pri varnostnem osebju danes pogosto pogrešamo, prav gotovo pa bo pri tem potrebno odstraniti pomanjkljivosti in slabosti, ki so bile zaznane v času izvajanja izobraževanja v veljavno sprejetih programih.

Če povzamemo samo analizo ankete ali se pozna učinek specialističnega usposabljanja prevoznikov gotovine na povečanje njihove varnosti pri delu in kvaliteto opravljanja storitev, pa je odgovor na podlagi vprašalnika pritrdilen.

Program je ocenjen kot primeren in aktualen, udeleženci menijo, da so gradiva ustrezno pripravljena, obravnavane teme pa so tudi dejansko na preverjanju znanja. Novih znanj in veščin s področja prevozov gotovine so si udeleženci največ pridobili s področja poznavanja novega zakona in uporabe ukrepov na podlagi zakona ter kontrole in sodelovanja s policijo in Ministrstvom za notranje zadeve. Novo pridobljena znanja pa bodo koristno uporabili pri svojem delu. Z navedenim je potrjena predpostavka, da so varnostniki, ki izvajajo prevoz in varovanje gotovine, ustrezno usposobljeni in da je usposobljenost varnostnega osebja lahko le korist družbe za zasebno varovanje.