Stres – naš vsakdanji spremljevalec v življenju

V diplomskem delu sem predstavil primer stresa, ki se pojavlja v privatnem sektorju. Na začetku dela sem zapisal definicijo pojma stresa ter vrste in znake stresa. V nadaljevanju svojega dela sem opredelil stres na delovnem mestu, njegove dejavnike in vzroke za nastanek stresa. Pri tem sem natančneje opisal, kakšne so posledice stresa na delovnem mestu za posameznika in kakšne za organizacijo. Prav tako sem navedel nekaj metod in ukrepov, s katerimi lahko uravnavamo stres na delovnem mestu na nivoju posameznika kot tudi podjetja. Nazadnje sem opravil analizo ankete. Rezultate le-te sem zaradi lažje interpretacije prikazal s pomočjo tabel in grafov. S pomočjo ankete sem ugotavljal stopnjo zadovoljstva na delovnem mestu, vzroke zaposlitve, dejavnike, ki predstavljajo stres na delovnem mestu, katere od naštetih  simptomov stresa zasledijo delavci pri sebi, kako ga premagujejo oziroma kako se spoprijemajo z njim. Pomembna je ugotovitev, da stres vpliva na medsebojne odnose v organizaciji, saj večina delavcev pogreša obojestransko komunikacijo med delodajalcem in delojemalcem. Prav tako delavci pogrešajo motivacijo s strani vodstva, pa naj bo to le pohvala. Menijo, da bi z izboljšanjem delovnega časa in boljšo organizacijo dela omogočili manj stresno delovno okolje.

Živimo v času in okolju, ki cenita predvsem materialne dobrine. Živimo hitro, krčevito, površno. Vedno se nam mudi in ne najdemo dovolj časa zase. Vrženi smo v tok življenja, ki nas obrača, tako da sploh ne utegnemo pomisliti, ali je takšno življenje dobro. Ne vprašamo se, kdo pravzaprav smo in kaj je dobro za nas. Toliko motečih dejavnikov je, ki nam preprečujejo, da bi bili vsaj zadovoljni, če ne že srečni.

S pomočjo opravljene ankete sem lahko ugotovil, da so delavci podjetja PL TRADE, d. o. o., zadovoljni, vendar sem s pomočjo analize ankete prišel tudi do ugotovitve, da so v večini  predlagali kar nekaj sprememb v njihovi organizaciji. Delavci si v večini želijo, da bi se izboljšala komunikacija med delavci in njihovimi nadrejenimi, prav tako se jim zdi krivična razporeditev dela v organizaciji, prepričani so tudi, da bi dodatno izobraževanje pripomoglo k večji storilnosti in boljši notranji organizaciji. Prav tako pogrešajo motiviranost s strani delodajalca, pa naj bo le-ta v obliki javne pohvale ali delovne nagrade – stimulacije. Zaradi kriznih časov je splošno znano, da organizacije ne zaposlujejo za nedoločen čas, ravno zato prevladuje pri nekaterih delavcih občutek negotovosti glede njihove prihodnosti  v podjetju in tudi v življenju, kar je za njih še posebej stresno.

Večina delavcev prav tako meni, da bi lahko s skupno močjo zmanjšali stres na njihovem delovnem mestu na način, da bi v podjetju prevladal pozitivnejši duh in večji občutek pripadnosti ter s pomočjo neformalnih srečanj izven delovnega časa, ki bi tudi prispevala k pozitivnejši klimi med delavci in nadrejenimi. Prav tako menijo, da bi lahko z rednimi delovnimi razgovori razložili nadrejenim svoja pričakovanja, nezadovoljstvo in stiske, ki jih pestijo na njihovem delovnem mestu.

V današnjem času je vse več psihosomatskih bolezni. Vse več je ljudi, ki ne živijo v harmoniji z okoljem, s soljudmi in s samim seboj. Odtujili so se. Doživljajo tolikšno stisko, da ne vidijo poti naprej. Ko naše sposobnosti za obvladovanje okoliščin niso več kos zahtevam, izzivom in nevarnostim okolja, se razvije stres. Ne glede na zunanje okoliščine pa lahko živimo uspešnejše, bolj zadovoljno pa tudi zdravo, če se naučimo učinkoviteje obvladovati stres.

V svojem življenju se stresu ne moremo izogniti, spremlja nas na vsakem koraku v vsakem trenutku. Malo stresa lahko pomeni pozitivno stimulacijo. To občutimo takrat, ko v svojem delu vidimo smisel, veselje, izziv, navdušenje in si želimo stalnega učenja novih stvari. Ko vidimo v delu svojo prihodnost, ko dajemo vse od sebe v sodelovanju s sodelavci in vemo, da je naše delo cenjeno, imamo občutek, da se lahko osebnostno in profesionalno  razvijamo.
Negativni  stres občutimo, kadar so naše obremenitve na delu prevelike, ko porabimo za delo preveč časa, ko smo vzkipljivi, imamo glavobole …

Stres je del življenja. Današnje življenje je tako zapleteno, da se stresu skoraj ni mogoče izogniti. Od tega, s kolikšnim stresom se srečuje človek in kako se z njim spopada, je neposredno odvisno njegovo duševno zdravje.

Ljudje potrebujemo za učinkovito odzivanje na težave tudi pravo mero stresa. Ta nas prijazno spodbuja k dejavnemu reševanju problemov in ravnanju, ki nam prinaša zadovoljstvo in uspeh.
Če pa smo stresu preveč izpostavljeni, nas ta lahko onemogoča in nam celo načne zdravje. V takem primeru se ga lahko sami, z razumom, naučimo obvladovati.

Najtrdnejša osnova za vsakršna prizadevanja in preprečevanje neugodnih posledic stresnih situacij pa je celoten način življenja, ki je v skladu s telesnimi potrebami in čustvenimi težnjami človeka in z njegovimi socialnimi vrednotami. Iz izhodišč, ki temeljijo na takem načinu življenja, se je mogoče usmeriti tudi v dejavnosti, od katerih vsaka po svoje veča in dopolnjuje odpornost duševnih in telesnih sil.

… zato se moramo naučiti živeti s stresom, ki je v današnjem času  neizogiben!