Spletno nakupovanje različnih starostnih skupin

V današnjem času, ko je pojav svetovnega spleta že nekaj povsem običajnega in poznan skoraj vsem, vključno z vsemi dejavnimi in nedejavnimi uporabniki spleta, verjetno ni posameznika, ki do sedaj ne bi vsaj slišal za spletno nakupovanje.
Glavni cilj raziskovalne naloge je bil predvsem ugotoviti, kako pripadniki različnih starostnih skupin (generacij) razumejo koncept spletnega nakupovanja, oziroma, kakšno je nakupno vedenje različnih posameznikov, ko nakupujejo prek spleta. Med drugim sem želela raziskati tudi, kako poteka spletni nakup pri različnih pripadnikih starostnih skupin, torej kakšne izdelke v večini kupujejo različni posamezniki, za katere spletne ponudnike se odločajo na podlagi zaupanja (domači ali tuji spletni ponudniki) in kakšno vrsto plačil izbirajo za opravljeni nakup. Zastavljene cilje sem dosegla predvsem s pomočjo objavljenega anketnega vprašalnika (EnKlik ANKETA) in analizo le-tega. Z analiziranjem anketnega vprašalnika sem s pridobljenimi podatki s strani različnih posameznikov dobila jasnejšo sliko, kako se različni ljudje vedejo, ko nakupujejo prek spleta in kakšno je njihovo mnenje o spletnem nakupovanju.
Prav tako sem z analiziranimi odgovori, potrdila/ovrgla hipoteze, ki sem si jih zastavila v uvodu raziskovalne naloge.
H 1: »Za spletno nakupovanje se odloča vedno več pripadnikov starejših starostnih skupin, generacij.«
Hipotezo sem v celoti potrdila, saj je iz podatkov, pridobljenih in analiziranih iz SURS-a, več kot očitno, da se je število e-kupcev med pripadniki starejših starostnih skupin, torej predvsem starostne skupine od 65 do 74 let, opazno povečalo. Če je leta 2010 na spletu nakupovalo le 6.315 pripadnikov te starostne skupine, se je število e-kupcev do leta 2016 povečalo za vsaj enkrat toliko. Leta 2016 je bilo na SURS-u zabeleženih 13.751 e-kupcev pripadnikov te starostne skupine. To pomeni, da se za spletno nakupovanje odloča vedno več pripadnikov starejših starostnih skupin, generacij (SURS, Informacijska služba, b. d.).
H 2: »Spletno nakupovanje postaja vse bolj priljubljeno.«
Hipotezo sem v celoti potrdila, saj kar 72 % vseh anketiranih meni, da spletno nakupovanje, poleg priljubljenosti nasploh, postaja tudi vedno bolj konkurenčno klasičnemu načinu nakupovanja. Takšnega mnenja je tako večina pripadnikov moškega spola (34,7 %) kot večina pripadnic ženskega spola (37,3 %).
Od vseh analiziranih podatkov je delež anketiranih, ki menijo, da spletno nakupovanje ne pridobiva priljubljenosti in konkurenčnosti, le 28 %.
H 3: »Ljudje, ki kupujejo na spletu, bolj zaupajo domačim spletnim ponudnikom.«
Hipotezo sem z analiziranimi podatki ovrgla. Več kot polovica anketiranih (53 %) namreč navaja, da lokacija spletnega ponudnika pri nakupovanju prek spleta ne igra nobene vloge. Tudi tukaj je razlika v deležu pripadnikov moškega spola (29,7 %) in pripadnic ženskega spola (23,3 %) razmeroma nizka. Kljub temu, pa večji delež anketiranih (33 %) bolj zaupa domačim spletnim ponudnikom kot pa tujim spletnim ponudnikom (14 %).
H 4: »Ljudje se pri spletnem nakupovanju najpogosteje odločajo za nakup oblačil.«
Hipotezo sem z analiziranimi podatki delno potrdila. Kljub temu, da večina anketiranih (48%) na spletu dejansko v večini nakupuje oblačila, je delež razlike med spoloma prevelik, da bi lahko govorila o veljavnosti trditve za različne posameznike nasploh. Daleč največji delež anketiranih, ki na spletu v večini nakupujejo oblačila, so pripadnice ženskega spola (33,7 %), medtem ko je delež preostanka pripadnikov moškega spola le 14,3-odstoten.
Z vsemi ugotovitvami, pridobljenimi in analiziranimi podatki s strani različnih posameznikov lahko zaključim, da spletno nakupovanje postaja vse pogostejše in priljubljeno med vsemi različnimi generacijami (generacija Z = 27 %, generacija Y = 32 %, generacija X = 23 %, generacija Baby Boom = 13 %).