Varovanje
V diplomskem delu sem si zadal cilj podrobneje opisati slovenske zapore, delo pravosodnih policistov in zaporsko statistiko. Primerjal sem zaporsko statistiko po letih, saj me je zanimalo, ali se stanje glede zasedenosti v zaporih izboljšuje ali pa se prenatrpanost v zaporih povečuje. Pri tem sem še hotel izvedeti nekaj več o delovnih pogojih pravosodnih policistov, katera pooblastila uporabljajo zoper obsojence in ali so ta pooblastila dovolj za obvladovanje zapornikov.
Pri diplomskem delu sem postavil Tezo 1, ki pravi, da so slovenski zapori tudi v letu 2017 prenatrpani. Tezo 1 lahko potrdim (stanje na dan 11. 12. 2017), saj statistika kaže, da je 54 % zaporov zasedenih več kot 100-odstotno. Kapaciteta zavodov/oddelkov je 1292 (brez PD), zasedenih pa je 1290 kapacitet. V povprečju so zapori zasedeni 99,85 % (brez PD), vendar je pri tem treba upoštevati, da selitve med vsemi zavodi/oddelki niso možne. Kot primer lahko navedem zasedenost na Igu, ki znaša 79,61 %, vendar pa so tam lahko nastanjene samo ženske. Najbolj je zaseden zapor v Kopru, ki je zaseden 111,82-%, sledi Maribor Rogoza s 111,11-% zasedenostjo in Ljubljana Novo Mesto s 108,57-% zasedenostjo. Glede prezasedenosti slovenskih zaporov bi predlagal, da se zgradijo novi objekti ali pa se objekti, ki so zapuščeni ali niso v uporabi, prenovijo ali se jim dogradi vse potrebno, da bodo lahko zaporniki prestajali kazen zapora.
Pri diplomskem delu sem postavil Tezo 2, ki pravi, da je delo pravosodnih policistov močno stresno. Tezo 2 lahko potrdim, saj sta v njihovem poklicu prisotna stres in nasilje. Njihovo delo je stresno, ker nikoli ne vedo, kakšni incidenti ali dogodki jih čakajo med delom. Stres vpliva na njihovo osebno življenje, med drugim pa tudi na življenja članov njihovih družin. V prisotnosti zapornikov so pravosodni policisti deležni različnih žaljivk ali groženj.
Do stresa lahko prihaja tudi takrat, ko pravosodni policist in zapornik nimata urejenega odnosa. Nasilje je najpogosteje prisotno med zaporniki, se pa zgodijo tudi različni napadi na pravosodne policiste. Hkrati je pravosodnih policistov premalo, da bi lahko izvajali vse naloge, ki so jim dodeljene. Zaradi tega je v letu 2017 odpadlo 161 sodnih obravnav.
Moj predlog izboljšave je, da se za pravosodne policiste vzpostavi sistem obvladovanja stresa in nasilja na delovnem mestu, in sicer preko delavnic, širjenja dobre prakse v Sloveniji, EU in širše. Vse prakse bi se navedle v bazo, kjer bi lahko primere preučili in izboljšali svoje delo. Dodala ali pa spremenila bi se jim lahko tudi osebna varovalna oprema z namenom, da bi se jim zagotovila večja osebna varnost. Dodatno bi zaposlili pravosodne policiste, da bi lahko izvajali vse naloge, ki so jim dodeljene.
Za Tezo 3 sem postavil trditev, da imajo pravosodni policisti premalo pooblastil za umirjanje nasilnih zapornikov. Tezo 3 lahko ovržem, saj se je pokazalo, da imajo pravosodni policisti kar nekaj prisilnih sredstev za umirjanje nasilnih zapornikov, kot so sredstva za vklepanje in vezanje, telesna sila, plinski razpršilec, gumijevka, službeni pes, opozorilni strel, strelno orožje z gumijastim ali ostrim strelivom. Menim, da se s pravilno uporabo prisilnih sredstev zapornika lahko ukroti. Moje priporočilo je, da se vzpostavi kontinuirano usposabljanje na področju uporabe prisilnih sredstev in prenos dobre prakse uporabe/nabave prisilnih sredstev iz tujine.
Na podlagi pridobljenih podatkov in samega opisa slovenskih zaporov ter pravosodnih policistov sem ugotovil, da sem se usmeril v pravo smer in da sem delno potrdil svoje trditve. Ugotovil sem, da so slovenski zapori iz leta v leto bolj zasedeni oz. prezasedeni. Do tega prihaja, ker se vedno več oseb poslužuje kriminalnih dejanj, katerih vzrok sta običajno pomanjkanje denarja ali stres v življenju. Problem pa nastane, ko ni dovolj prostorov in zgradb za obsojence, ki bi prestajali kazen zapora. Ugotovil sem tudi, da je delo pravosodnih policistov težko, stresno in nevarno, vendar pa imajo dovolj pooblastil za obvladovanje zapornikov.
Menim, da sem podrobno predstavil problematiko v slovenskih zaporih – prenatrpanost zaporov in pomanjkanje pravosodnih policistov –, zaradi katere prihaja do vse več izgredov, napadov in protestov zapornikov, ki so posledica nelagodnega bivanja v zaporih. Prihaja tudi do ukinitve ali prestavljanja sodnih obravnav na sodiščih, ker primanjkuje število pravosodnih policistov.
Izpolnite spodnji obrazec za prijavo v program. V roku enega dneva vam bomo posredovali vse potrebne informacije o vpisu.
Oblikovanje in izdelava:
Naložbo vavčer za digitalni marketing-izdelavo spletnih strani sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
