Slovenski turistični plakat, razvoj in analiza

Diplomsko delo sem razdelila na dva dela. V prvem delu sem raziskovala nastanek in razvoj plakata na splošno, v drugem delu pa sem se posvetila izključno slovenskim plakatom, in sicer sem analizirala 45 slovenskih turističnih plakatov, ki so nastali med leti 1914 in 1994. Glede slovenskih plakatov sem ugotovila, da so se razvijali vzporedno z razvojem družbe in tehnološkega razvoja. Najprej so bili sredstvo za bujenje narodne zavesti in združevanje Slovencev na slovenskem ozemlju. Razcvet dramskih in športnih društev je botroval k vse večji uporabi plakatov. To so bili kulturni plakati. S prihodom industrijske revolucije so postali sredstvo za oglaševanje industrijskih izdelkov in storitev. Tržni plakati so spodbujali potrošnjo industrijskih izdelkov ter s tem posledično pospeševali razvoj industrijske tehnologije. Z razvojem turizma pred 2. svetovno vojno so postali sredstvo za oglaševanje turističnih, kulturnih in naravnih znamenitosti. Med 2. svetovno vojno so bili plakati namenjeni za širjenje politične propagande posameznih sovražnih nasprotnikov. Podobno se je razvoj plakata odvijal tudi po 2. svetovni vojni. Vedno je sledil potrebam družbenega življenja in industrijske proizvodnje. V času socializma so vsi plakati, razen turističnih, vsebovali socialistične simbole. Prvi ohranjeni turistični plakat je plakat slikarja Maksima Gasparija Koroška Slovenija. Ilustracija je sestavljena iz kolaža pripovednih prizorov pokrajine Koroške in njenih prebivalcev. Letnica izdaje ni natančno določena. Sledijo plakati turističnega bisera Gorenjske, Bleda in Zdravilišča Rogaška Slatina avtorjev oblikovanja in ilustracije Saša Šantela in Petra Kocjančiča. Z začetkom uvajanja fotografij na plakatih v 60. letih prejšnjega stoletja se je uporaba turističnih plakatov še bolj razmahnila. Uporabljati so začeli zračne posnetke raznih turističnih krajev in slovenskega Primorja. Prvi turistični plakat z uporabljeno fotografijo je plakat za mesto Piran. Izšel je leta 1962. S tem dejstvom lahko potrdim predpostavko, da so se fotografije na slovenskih turističnih plakatih pojavile zelo pozno. Slovenski oblikovalci so se na turističnih plakatih dolgo oklepali ilustracije, čeprav bi že lahko uporabljali fotografije. Razlog za to je mogoče ta, da so bili oblikovalci teh plakatov pravzaprav ilustratorji in so zaradi tega uporabljali ilustracije.

Izmed vseh slovenskih turističnih plakatov najbolj izstopa plakat umetnika Jožeta Horvata, ki je ustvaril plakat Gornja Savinjska dolina leta 1971. Njegova ilustracija je nerazpoznavna in ni v povezavi s tematiko. Da sta fotograf in oblikovalec dve različni osebi, se pojavi leta 1977 pri plakatu, ki prikazuje in oglašuje Cerkniško jezero. Posebna sta tudi plakata, ki oglašujeta Roglo iz leta 1988. Avtor oblikovanja je Zdravko Papič in avtor fotografije Janko Dermastja. Ta dva plakata imata uporabljeno akcidenčno tipografijo, kar pomeni, da so črke dekorativne. Analiza slovenskih turističnih plakatov s tem še ni končana, saj manjkajo plakati, nastali od leta 1994 naprej do danes. Analizo teh plakatov sem nameravala narediti že v okviru te diplomske naloge, vendar sodelovanje z ljudmi, ki bi mi lahko pomagali najti podatke in slike o teh plakatih, na žalost ni obrodilo sadov. Kljub temu v prihodnosti nameravam opraviti tudi to, vendar ne v določenem časovnem okvirju.