Remont in rekonstrukcija livarske talilne peči T4

V podjetju, kjer sem zaposlen, se že desetletja ukvarjamo s proizvodnjo aluminija in pretapljanjem odpadnega aluminija. Zato sem želel najti ustrezno temo oziroma projekt, kjer bi se dalo prenoviti pristop in organizacijo dela ter to ustrezno opisati in predstaviti.

Ker so v planu dela predvideni različni remonti in obnove talilnih peči, sem se odločil, da v diplomskem delu predstavim obnovo talilne peči.

Po raziskavi vseh peči v podjetju sem se odločil, da predstavim obnovo talilne peči T4, saj je bila predvidena menjava obeh tal vključno z menjavo materiala v delovnem sloju glavne komore is šamotne obzidave v betonska polja z ognjeodpornim betonom.

V sklopu diplomskega dela sem želel dokazati, da lahko pravilen pristop organizacije dela privede do hitrejše in rentabilnejše izvedbe del oziroma remonta, da je nova izvedba delovnega sloja ugodnejša in lažja za vzdrževanje ob naslednjih obnovah.

Diplomskega dela sem se lotil tako, da sem pridobil potrebno gradivo o talilni peči in materialih, ki so vanjo vgrajeni. Na voljo sem imel tudi podatke, kako se je delovni sloj glavne komore izvajal do zdaj.

Opisal sem postopek izvedbe delovnega sloja v glavni komori s šamotno opeko ter postopek izdelave delovnega sloja z betonskimi polji in naštel prednosti in slabosti. Izračunal sem stroške materiala in stroške dela za izdelavo delovnega sloja glavne komore s šamotno opeko in za izdelavo z betonskimi polji.

Te stroške sem navedel v tabeli, jih primerjal in analiziral. Naredil sem tudi izračune za število stikov za izdelavo komore s šamotno opeko in za izvedbo delovnega sloja z betonskimi polji iz ognjeodpornega betona.

Po dokončanih izračunih sem v tabeli obe izvedbi primerjal in utemeljil. Pri betoniranju betonskih polj se je betonska mešanica pred vgradnjo zaradi lažjega vgrajevanja hladila.

Ker sem hotel raziskati, če hlajenje vpliva neposredno na tlačno trdnost in ne samo na lažje vgrajevanje betona, sem med remontom izdelal betonske kocke (vzorce), na katerih sem kasneje s pomočjo hidravlične stiskalnice preverjal tlačno trdnost.

Podatke sem nato vnesel v tabelo in jih analiziral. Lotil sem se tudi izdelave dveh organizacij dela, in sicer ene v enoizmenskem in druge v dvoizmenskem delavniku. To sem naredil tako, da sem s pomočjo programa Excel za vsako organizacijo pripravil tabelo, v kateri sem prikazal, koliko delavcev in koliko časa je potrebno za določeno delo in celoten remont.

Za vsak dan posebej sem zapisal načrtovan obseg dela. Oba delavnika sem primerjal in se glede na kriterije, ki so bili na razpolago, odločil za pravilno organizacijo dela.