Raziskava učinkov uvedbe informacijskega sistema skladiščenja v podjetju Fingra., d.o.o.

Podjetja so se danes primorana spreminjati, sprejemati nove sisteme dela in se tako prilagajati svetovnemu trendu. Eden izmed teh dejavnikov spreminjanja je tudi digitalizacija na vseh ravneh poslovanja.
Če želijo biti podjetja konkurenčna na trgu, potem po “starem” več ne gre. Tudi države spreminjajo sisteme poslovanja in Slovenija ni nobena izjema. Če želijo podjetja poslovno sodelovati z državo, se morajo temu prilagoditi. Včasih je prav to razlog, da se podjetja zdramijo in začenjajo vlagati v posodobitve. Vse več podjetij se odloča za uvedbo informacijskega sistema v skladišča. Načrtovana in ustrezna uporaba sistema pomaga podjetjem pri učinkoviti organizaciji skladišča ter zagotavlja natančnost in preglednost celotne skladiščne funkcije. Še ne dolgo nazaj so informacijski sistem uporabljala samo velika podjetja, danes pa se za ta sistem odloča tudi vedno več manjših.
Kot že omenjeno, se naše podjetje glede na panogo in poslovanje trudi, da tem trendom novodobnega poslovanja sledi v največji možni meri. Kar zadeva to področje, imamo šibko točko v skladišču in skladiščenju na splošno, zato sem se tudi odločila za izbrano tematiko diplomskega dela.
Če se oprem na zastavljena vprašanja, ki sem jih navedla v podpoglavju 1.2, mislim, da sem s svojo raziskavo dobila odgovore na vsa tri vprašanja.
Prvo zastavljeno vprašanje je bilo, kakšen vpliv bi imelo elektronsko skladiščenje na naše podjetje. Vpliv elektronskega skladiščenja na naše podjetje bi bil zagotovo pozitiven. Če pa zastavljena vprašanja povežem še z zastavljenimi hipotezami, je odgovor enostaven. Ugotovila sem, da bi bil prihranek na letni ravni celo višji od 3.000,00 EUR, in sicer ob delitvi investicijskega stroška na pet let, kar sem si zastavila pod H1. H2 in H3 lahko absolutno potrdim, saj bi bil prihranek časa morda celo večji kot deset ur mesečno, samo vodenje zalog pa bi postalo veliko enostavnejše. H4 morda ne drži popolnoma, saj bi se strošek investicije povrnil v petih letih, kar pa zagotovo ni slabo, glede na to, da bi postali stroški, povezani s skladiščem, po petih letih minimalni. Tako sem lahko pravzaprav z odgovorom na eno vprašanje potrdila vse hipoteze, zastavljene na začetku raziskave.
Ker sem na začetku raziskave v pogovorih zasledila nezadovoljstvo med uporabniki, ki v različnih podjetjih uporabljajo sistem elektronskega skladiščenja, sem si posledično zastavila vprašanje, kakšne so prednosti in slabosti elektronskega skladiščenja. Med raziskavo sem ugotovila, da elektronsko skladiščenje pravzaprav nima pomanjkljivosti, če so ljudje dovolj izobraženi in natančni, je pa res, da morata biti predvsem ti dve lastnosti vedno prisotni, ne glede na to, kakšen sistem skladiščenja uporabljamo, saj v nasprotnem primeru ne bo funkcioniral noben sistem.
Zadnje vprašanje, na katerega sem iskala odgovor, je bilo, ali je elektronsko skladiščenje primerno in uporabno za mikro in mala podjetja. Seveda je, predvsem v primeru, kot je naš, torej ko je skladišče locirano na dislocirani enoti. Odvisno je tudi, s kakšno panogo se podjetje ukvarja, ali ima veliko artiklov, ali so artikli v razsutem stanju, ali so komadni itd.
Najpomembneje je, da si vsako podjetje, preden se odloči za spremembo, naredi kalkulacije stroškov, da ugotovi, ali je smiselno spreminjati obstoječi sistem. Če sistem funkcionira, tako kot pri podjetju Z, s. p., potem resnično ni nobene potrebe po spreminjanju.
Če zaključim, v vseh teh letih v našem podjetju nikoli nismo razmišljali o tovrstni spremembi in nikoli nismo posebej računali, koliko stroškov nam povzroča skladiščenje. Vedno smo predvidevali, da so to drage stvari, ki so v trenutni situaciji nepomembne in nepotrebne za tako malo podjetje, kot je naše. Z mojo raziskavo, kalkulacijami in obširno analizo pa smo ugotovili, da bi bil takšen sistem za naše podjetje idealen.
Na podlagi pričujočega diplomskega dela smo se v podjetju odločili, da bomo s 1. 1. 2018 prešli na elektronsko skladiščenje.