RAČUNOVODSTVO ČLOVEŠKIH ZMOŽNOSTI KOT POMEMBEN ELEMENT BODOČIH POSLOVNIH IZIDOV

V diplomski nalogi obravnavamo računovodstvo človeških zmožnosti. To je težnja, ki izvira iz pričakovanj po večjem pomenu človeških dejavnikov za dolgoročno dobičkonosno poslovanje podjetij. Avtorji tega modela so pričakovali, da bo vrednost človeških zmožnosti kmalu vključena v računovodske izkaze podjetij. Sklepamo, da je temeljna zamisel sicer dobra, saj izhaja iz spoznanja, da so zaposleni podjetja v računovodskem smislu še vedno pojmovani zgolj kot strošek, čeprav po drugi strani njihovo znanje, sposobnosti, ustvarjalnost in inovativnost v bistvu predstavljajo aktivo podjetja, ki pa ni nikjer izkazana. Tako so na primer naložbe v izobraževanje le strošek na odhodkovni bilanci stanja, medtem ko koristi od novih znanj podjetja prihodkovno ne vrednotijo, pa tudi v bilanci stanja se nikoli ne pojavljajo. To jih utrjuje, da bi morali človeške zmožnosti upoštevati, poudarjati in vrednotiti.
Po uvodnem prvem poglavju drugo poglavje opisuje nastanek intelektualnega kapitala v tako imenovani dobi znanja. Glavni del intelektualnega kapitala namreč predstavlja človeški kapital, preostali del pa je prav tako povezan s človeškim kapitalom, s to razliko, da je do neke mere v lasti podjetja in ne zaposlenih.
V tretjem poglavju predstavljamo računovodstvo človeških zmožnosti: njegov razvoj od začetkov do danes.
Četrto poglavje je namenjeno modelom vrednotenja človeških zmožnosti oziroma v primeru sodobnejših modelov merjenju intelektualnega kapitala. Na kratko opisujemo značilnosti posameznih modelov.
Peto poglavje je namenjeno raziskavi, ki smo jo izvedli med računovodjami v slovenskih podjetjih. Podani so cilji in metodologija raziskave, postavljene so raziskovalne hipoteze, ter tudi rezultati opravljene raziskave.
V sklepnem poglavju so povzete temeljne ugotovitve in dejstva diplomskega dela, do katerih smo prišli ob proučevanju problematike in pisanju diplomskega dela.