Prisotnost psihičnega nasilja (mobbinga) na delovnem mestu

Pričujoče delo je namenjeno raziskovanju družbeno neželenih pojavov v delovnem okolju. Osredotočila sem se na pojave, kot so: šikaniranje, psihično nadlegovanje, ogovarjanje, širjenje govoric, ustrahovanje in žalitve. Z izsledki raziskave sem prišla do spoznanja, da so anketiranci zelo dobro osveščeni in omenjene pojave tudi prepoznajo.

Izkazalo se je, da je relativno visok odstotek anketiranih že izkusil vlogo žrtve. Kljub temu da je bila anketa anonimna, me je mnogo ljudi poklicalo, zanimali so jih rezultati ankete. Predvsem sem zelo zadovoljna, da rezultati zanimajo tudi našo kadrovsko službo, ki je dala soglasje za izvedbo ankete v podjetju.

Mobbinga na delovnem mestu ne morem opredeliti  kot zgolj »nasilje nad žensko«, temveč kot nasilje nad zaposleno osebo ne glede na spol.

Glede na odziv oz. udeležbo bi sicer lahko sklepali, da se na mobbing na delovnem mestu še vedno gleda zgolj kot na nasilje nad žensko, saj je velika večina udeležencev ankete ženskega spola. Analiza pokaže, da mobbing ni povezan samo z osebami z nižjo izobrazbo. Prav nasprotno, kot problem je razširjem med višje in visoko izobraženimi osebami. Seveda je to lahko posledica večje osveščenosti oziroma zavedanja svojih pravic.

Sklepam lahko, da se zaradi kulturno-zgodovinske dediščine in vloge moškega spola v družbi na mnoge oblike mobbinga gleda kot na nekaj normalnega. Domnevam, da bo problem mobbinga na delovnem mestu ustrezno prepoznan šele takrat, ko bomo to dojeli kot univerzalen napad na osebnost ne glede  na spol.

Presenetljivi so rezultati oz. odgovori udeležencev o tem, kako se počutijo v službi – vprašanje številka 6. Več kot polovica udeležencev se v službi ne počuti dobro, v službo hodijo ker morajo. Ob tem podatku mora delodajalec ustrezno ukrepati, saj je takšno stanje duha lahko začetek konca uspešnega poslovanja podjetja.

Analiza odgovorov na 7. vprašanje jasno pokaže na veliko težo oz. pomen dobrega počutja na delovnem mestu. Pomen plače je seveda na vrhu, še posebej zaradi situacije, v kateri se nahaja družba kot celota. Materialni obstoj je za posameznika razumljivo ključnega pomena. Pomembno se mi zdi dejstvo, da je pomen pohvale in zaupanja za večino udeležencev na visokem mestu, kar ponovno poudari pomen dobrega počutja in odnosov na delovnem mestu. Enake vrednote izhajajo iz dejstva, da so negativni odnosi na delovnem mestu pogojeni z intrigami, zavistjo in slabimi odnosi, kot izhaja iz odgovorov na vprašanje št. 8. Nepričakovano veliko število pa ocenjuje, da konkurenca negativno vpliva na delovno vzdušje v službi. Lahko zaključim, da naša sredina še vedno ne razume konkurenčnosti kot pozitivnega elementa, kot gonila razvoja.

Dejstvo, da je velika večina udeležencev zaznala namerne oblike nasilja, je zelo zaskrbljujoče. Kaže na to, da je določen obrazec obnašanja razširjen, zato bodo potrebne dodatne aktivnosti za osveščanje vseh in vsakega v naši družbi.

Po enotnem mnenju vseh udeležencev so vodilni delavci ključni za preprečevanje mobbinga. Ne želim polemizirati s takšnim stališčem, vendar menim, da se podcenjujejo pomen, moč in vloga osveščenega posameznika in skupine pri preprečevanju mobbinga. Ni dovolj samo čakati na vodilne, potrebno je proaktivno delovanje na vseh nivojih.

Posledice mobbinga so raznovrstne, kot kažejo odgovori na vprašanje št. 13. Vsekakor se večinoma kažejo na psihičnem stanju žrtve (nervoza, depresija). Informacije o mobbingu ostanejo v ozkem krogu ljudi – večinoma se ljudje zaupajo domačim, zelo redko sodelavcem. Obstaja strah spregovoriti o mobbingu.

Mobbing na delovnem mestu neposredno vpliva na dostojanstvo človeka in učinkuje na prizadetega posameznika v sleherni situaciji. Posameznik ne deluje kot kreativen in povezovalen del skupnosti, postaja vase zaprt in vedno bolj v breme družbe. Zapiranje vase, nekomuniciranje o mobbingu negativno vpliva ne samo na produktivnost na delovnem mestu temveč velikokrat tudi na osebne odnose v družini. Ker je problem mobbinga na delovnem mestu kompleksen pojav, je jasno, da se ga moramo lotiti interdisciplinarno, v skupni akciji vseh zainteresiranih. Torej strokovnih institucij, državnih organov, organizacij civilne iniciative ter sredstev javnega obveščanja. Pri tem morajo svoj del prispevati vodilni delavci v podjetjih. Anketa je pokazala na prepričanost udeležencev o ključni vlogi vodilnih v podjetju pri preprečevanju mobbinga na delovnem mestu. Tudi če upoštevam subjektivno stran udeležencev ankete, so vodilni delavci nedvomno ključnega pomena za uspeh v boju proti mobbingu. Boj proti mobbingu bi moral biti v interesu vodilnih v podjetju, saj mobbing v večini primerov pomeni negativno vzdušje v podjetju.

Za uspešno poslovanje podjetja je pozitivno vzdušje ključno, saj stimulira zaposlene, da naredijo tisti »dodatni korak« tako na segmentu kreativnosti kot produktivnosti. Sredstva javnega obveščanja imajo pomembno vlogo v borbi proti mobbingu. Ne samo v senzacionalističnem obveščanju o posameznih primerih, temveč predvsem v pojasnjevanju mobbinga, njegovih pojavnih oblik in negativnih posledicah za družbo kot celoto. V osveščanju  vseh in vsakega.

Mobbing je del sedanjosti. Kot takega ga moramo sprejeti in se z njim tudi spoprijeti.