Primerjava vsebnosti sive energije v vzročni klasični hiši in leseni skeletni hiši s slamnato izolacijo

Večina se nas zaveda, da zaloge fosilnih goriv niso neomejene in bodo slej ko prej izčrpane, vprašanje, ki ostaja odprto, je le, kdaj bo to. Znanstveniki, ki se ukvarjajo s klimatologijo, so prepričani, da so prav izpusti ogljikovega dioksida, ki so povezani z zgorevanjem fosilnih goriv, poglavitni razlog za nastanek podnebnih sprememb in naraščanje temperature. Zdaj smo na vrsti mi, treba je opredeliti ukrepe, ki bodo prispevali k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida.

V gradbeništvu lahko veliko naredimo sami, predvsem pri novogradnjah, z izbiro pravilnih in energetsko učinkovitih gradbenih materialov ter smotrno izbiro možnosti ogrevanja. Ampak, da lahko stavbo ocenimo z ekološkega vidika, moramo sešteti vse stroške energije, ki so potrebni za njeno gradnjo, obratovanje in odstranitev. Znano je, da je gradnja ali sanacija objekta velik finančni zalogaj. Če se za gradnjo ali sanacijo objekta odločimo, so nam v veliko finančno pomoč denarne subvencije, ki jih za pravilno in učinkovito izbiro materialov podeljuje Eko sklad. Z njihovo pomočjo izberemo materiale, ki so energetsko zadostno učinkoviti. Z ustrezno vgradnjo pa lahko pozitivno prispevamo k skrbi za čisto okolje. Danes se gradijo hiše, pri katerih je poraba energije za gradnjo in obratovanje tako nizka, da imajo objekti pozitivno energijsko bilanco. Če gradimo v nasprotju z energetsko učinkovitimi objekti energijsko neučinkovite, ima to negativne posledice na porabo energije in obremenitev okolja v prihodnosti, zaradi velikih izpustov ogljikovega dioksida.

V diplomskem delu sem primerjala izpuste ogljikovega dioksida vzorčne klasične hiše in lesene skeletne hiše s slamnato izolacijo. Dokazala sem, da raba lokalnih in naravnih gradbenih materialov znatno zmanjša količino izpustov ogljikovega dioksida. Primerjava vgrajene sive energije v različnih gradbenih materialih prikazuje precejšnja odstopanja med naravnimi in umetnimi gradbenimi materiali.

Kot prvo hipotezo sem zastavila vprašanje, ali res lesena skeletna hiša, izolirana s slamnato izolacijo, pridela manj izpustov ogljikovega dioksida, kot klasična vzorčna hiša. To trditev sem z izračuni in tabelami sprejela, kajti vrednosti vgrajene sive energije so pri leseni skeletni hiši precej manjše kot pri vzorčni klasični hiši. Razlika je v vseh treh gradbenih elementih. Zunanji zid klasične skeletne hiše vsebuje 289 MJ/kg vgrajene energije, zunanji zid skeletne lesene hiše s slamnato izolacijo pa 134 MJ/kg. Večja razlika se opazi pri strehi in talni konstrukciji. Talna temeljna plošča klasične vzorčne hiše vsebuje 1789 MJ/kg vgrajene energije, talna konstrukcija lesene skeletne hiše s slamnato izolacijo samo 102.6 MJ/kg. Isto je pri strešni konstrukciji, pri vzorčni klasični hiši je vrednost vgrajene energije 1393.2 MJ/kg, njej nasprotno vsebuje strešna konstrukcija lesene skeletne hiše s slamnato izolacijo samo 115.8 MJ/kg. Skupno so vgrajene vrednosti sive energije pri leseni skeletni hiši manjše za 3078.8 MJ/kg. To pomeni, da hiša grajena z lesom in slamo pridela 3078.8 MJ manj sive energije kot klasično grajena hiša. K manjšim vrednostim sive energije in izpustom ogljikovega dioksida pri naravnih materialih (les in slama) prispevajo predvsem dejstva, da gre za lokalne izdelke, da ne potrebujejo veliko predelave (les je treba razžagati in posušiti; če se suši tehnično, je izpust ogljikovega dioksida malo višji, slama ne potrebuje nobene obdelave) in da je transportna pot od izdelave oziroma predelave do vgradnje kratka. Isto velja tudi za trditev, da za umetne izolacijske materiale potrebujemo več proizvodne energije, kot za naravne. Tudi to trditev sem prikazala v tabelah in hipotezo sprejela, saj je PEI (primarna energija kot seštevek primarne energije iz obnovljivih in neobnovljivih virov), ki jo potrebujemo za izdelavo naravnih materialov, manjša kot primarna energija, ki jo potrebujemo za izdelavo umetnih materialov (podrobneje prikazano v tabeli 6).

V diplomskem delu sem dokazala, da pravilna izbira gradbenih materialov pozitivno vpliva na okolje, saj samo tako prispevamo k manjšim izpustom ogljikovega dioksida in bolj zdravemu okolju za naše življenje.