Primerjava sodobnih prezračevalnih sistemov na primeru enostanovanjske hiše

Pred začetkom gradnje enodružinske hiše je potreben poseben postopek. Pridobiti je treba vso projektno dokumentacijo in vsa dovoljenja za gradnjo. Postopek se začne z nakupom zemljišča, kar povzroči vpis v zemljiško knjigo, pridobitev lokacijske informacije, idejno zasnovo (IDZ), idejni projekt (IDP), projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), projekt za izvedbo (PZI) in po končani gradnji še projekt izvedenih del (PID). Vsi ti projekti so združeni v enem dokumentu, ki se imenuje vodilna mapa. Ta je izdelana v skladu s Pravilnikom o projektni dokumentaciji (v obravnavanem primeru po stari zakonodaji, ki je bila veljavna do 1. 6. 2018) in je sestavni del projektne dokumentacije, poleg načrtov in elaboratov. Kadar želi investitor vgraditi strojne inštalacije, pri katerih je potreben velik poseg v hišo (centralni prezračevalni sistem), mora o tem obvestiti projektanta pred začetkom ali v zgodnji fazi načrtovanja. Če investitor tega ne stori, je investicija težja in dražja ali pa se mora odločiti za lokalno prezračevanje, ki je za obravnavano hišo manj primerno (ima več kot šest do osem prostorov). Ker se v zadnjem času v gradbeništvu po svetu in že tudi v Sloveniji uveljavlja BIM, lahko načrtovanje (3D) in izvedbo terminskih načrtov naredimo s pomočjo tega modela. BIM omogoča preglednejše načrte, projektno dokumentacijo, terminski načrt itd., če ga nadgradimo, pa lahko z njim tudi upravljamo objekt.

Vsak prezračevalni sistem je treba vzdrževati in čistiti, da se doseže čist zrak v hiši. V diplomskem delu sem v poglavju 2.3 opisal in slikovno prikazal več načinov čiščenja prezračevalnih sistemov in s pomočjo literature in podatkov serviserjev in zastopnikov opisal proces vzdrževanja in čiščenja za boljše delovanje prezračevalnih sistemov.
Od vzdrževanja in čiščenja prezračevalnih sistemov je odvisno tudi počutje uporabnika. Če prezračevalnemu sistemu ne menjamo filtrov in ga ne čistimo ustrezno, je zrak v hiši oporečen in zdravju škodljiv. To sem potrdil v tretjem poglavju diplomskega dela, s pomočjo Pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji stavb, kakovost zraka in dopustne koncentracije notranjih onesnaževalcev zraka pa sem prikazal v tabeli 2. Učinkovitost uporabe sodobnih prezračevalnih sistemov sem predstavil s pomočjo priročnika Rehva, saj sem s pomočjo povzetega slikovnega gradiva prikazal porazdelitev koncentracij škodljivih primesi, njihov vpliv in vir, iz katerega izhajajo.

V diplomskem delu sem v tretjem poglavju predstavil prednosti sodobnih prezračevalnih sistemov (prisilnega prezračevanja) v primerjavi s prezračevanjem z odpiranjem oken in vrat (naravnim prezračevanjem). Z ekonomičnega vidika, glede na kurjavo, sem pri primerjavi obeh načinov prezračevanja ugotovil, da je pri uporabi prezračevalnega sistema manj izgub toplotne energije, saj z odpiranjem oken izgubljamo toplotno energijo in v hišo z dovajanjem svežega zraka dovedemo tudi mraz in vlago. Posledica čezmerne količine vlage v hiši je plesen, ki jo z uporabo prisilnega prezračevanja lahko kontroliramo, v nasprotnem primeru pa to ni mogoče. Opravljene raziskave nakazujejo, da uporabniki prezračevalnih sistemov zaradi različnih razlogov (kuhanje, kajenje) še vedno odpirajo okna. Ekonomičnost kurjave in količina vlage v hiši sta odvisni tudi od njene lege, aktivnosti uporabnika in predvsem od časovnega obdobja. Če je hiša na sončni legi, potrebujemo manj toplotne energije, da jo ogrejemo, kot če je nekje v kotlini, obdana s senco in potoki. V vsakem primeru je dobro imeti prezračevalni sistem, saj je z njegovo uporabo temperatura v hiši nespremenjena, količina vlage omejena, manjše pa so tudi toplotne izgube.

Predstavil sem načine prezračevanja. Ker sem v diplomskem delu proučeval prisilno prezračevanje, sem poudarek namenil sodobnim prezračevalnim sistemom. Ti se delijo na centralne prezračevalne sisteme (zrak poteka po prezračevalnih ceveh v prostore) in lokalne prezračevalne sisteme (zrak po prostorih poteka s pomočjo rež na vratih, stenah). Opredelil sem prednosti obeh sistemov in njune tehnične karakteristike in s pomočjo primerjave ugotovil, da je za obravnavano hišo primernejši centralni prezračevalni sistem. To je tudi cenovno ugodnejša rešitev, če gre za hišo z več kot šest do osem prostori. Obravnavana hiša je večja, zato ena lokalna prezračevalna naprava ne bi zadostovala. Lokalna prezračevalna naprava, ki sem jo izbral, stane 829,60 €. Ceno sem našel na spletni strani trgovca. Centralna naprava Aeron pa stane 2800 €, saj sem pridobil predračun. Obe vrednosti sta le za napravo, prišteti pa moramo še stroške montaže in nabave vseh elementov, ki so potrebni za ustrezno delovanje naprave.

Na podlagi obravnavane literature, lastnih ugotovitev, posvetovanja s strokovnim kadrom in primerjave lastnosti, karakteristik, kakovosti in cenovnih ugotovitev lahko trdim, da sem zastavljeni cilj dosegel, ker sem prišel do ugotovitev, s katerimi lahko potencialnim investitorjem svetujem pri vgradnji ustreznega prezračevalnega sistema in potrebni projektni dokumentaciji za gradnjo.