Primerjava sistemov Docker Swarm in Kubernetes na primeru vzpostavitve poštnega strežnika

Že dlje časa se ukvarjam s samogostovanjem raznih storitev v kontejnerjih. To diplomsko delo se mi je zdelo kot odlična priložnost, da svoje znanje poglobim in da prvič vzpostavim visoko razpoložljiv porazdeljen sistem.

Storitve, ki tečejo na visoko razpoložljivih sistemih, uporabljamo vsak dan, pa se tega verjetno niti ne zavedamo, dokler nekaj naenkrat preneha delovati.

Raziskovanje in implementacija takšnega sistema sta mi omogočila, da sem se seznanil z mnogimi izzivi in rešitvami, ki so ključni za zagotavljanje neprekinjenega delovanja storitev.

Praktično vsi dandanes uporabljamo e-pošto, večina nas uporablja brezplačne rešitve velikih podjetij, kot so npr. Microsoft Outlook, Google Gmail ali Proton Mail.

E-pošta je ena izmed redkih storitev, ki jih nisem še nikoli gostoval, prav tako še nisem uporabljal sistemov za upravljanje gruč, zato sem se odločil, da jih preučim in medsebojno primerjam – želel sem podrobno preučiti prednosti, slabosti, razlike in podobnosti sistemov Kubernetes in Docker Swarm.

Oba sistema za upravljanje z kontejnerji sta zelo popularna. V produkciji sicer večkrat najdemo Kubernetes – zanimalo me je, za kaj ne Docker Swarm-a, ki je na prvi pogled preprostejši za konfiguracijo.

V teoretičnem delu sem raziskoval in opisoval kontejnerje, sistema Kubernetes in Docker, ker pa je predmet primerjave poštni strežnik, sem napisal še nekaj o e-pošti in e-poštnih rešitvah, dotaknil pa sem se tudi E-slame, s katero ima izkušnje prav vsak uporabnik e-pošte.

Za potrebe hipoteze BTEC sem se poglobil v velike podatke, kjer sem preučil, kaj sploh veliki podatki so in kakšna je povezava med njimi in e-pošto ter kako lahko veliki podatki pozitivno ali negativno vplivajo na našo varnost na internetu ter na zasebnost.

Ker gre za relativno kompleksen projekt, sem v praktičnem delu želel zelo podrobno predstaviti vse posamezne uporabljene komponente. Najprej sem predstavil vse servise, ki sem jih postavil v obeh sistemih, navedel sem tudi razloge za mojo odločitev za uporabo le-teh.

Za tem sem podrobno opisal postopke vzpostavitve izdelka, torej od vzpostavitve samih gruč do vzpostavitve posameznih servisov ter dodatnih specifik pri obeh sistemih. Kasneje sem opisal tudi kompleksnost konfiguracije poštnega strežnika s poudarkom na varnostni konfiguraciji.

Na koncu sem izdelek v obeh sistemih tudi testiral z lastno testno skripto za testiranje poštnih strežnikov in opravil analizo rezultatov ter napisal še poglobljeno primerjavo glede vzpostavitve v obeh sistemih.