Primerjava prevoza in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo

Pravica do varnosti je ena od ustavno varovanih kategorij človekovih pravic. Ustava Republike Slovenije jo varuje neposredno v svojem 34. členu. Za zagotavljanje varnosti na območju Republike Slovenije v principu skrbi država sama v okviru sistema državne varnosti.

Vanj poleg policije spadajo tudi pravosodni, nadzorni in inšpekcijski organi.

Na področjih, kjer država varovanja ne zagotavlja ali pa ga ne more zagotoviti, je dopustila možnost ureditve prenosa dela odgovornosti varovanja na zasebne subjekte.

Gre za varovanje na določenem območju, objektu ali prostoru pred nezakonitimi dejanji, poškodovanjem ali uničenjem z varnostnim osebjem ter sistemi tehničnega varovanja (Cigarovski, 2011).

Zasebno varovanje je torej pridobitna gospodarska dejavnost, ki je ni mogoče enačiti z nalogami, ki sodijo med storitve zagotavljanja javne varnosti (EUR-Lex, 2007), ki je v domeni in pristojnosti državnih organov.

V diplomskem delu sem se odločil primerjati institucionalno ureditev prevoza in varovanja gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo in prikazati podobnosti ter morebitne razlike med državo članico in državo, ki si za članstvo prizadeva.

Ureditev je presenetljivo podobna, kar vsaj v tem segmentu nakazuje na že predčasno delovanje Republike Srbije glede vnaprejšnjega zagotavljanja  svoje zakonodaje z zakonodajo Evropske Unije (v nadaljevanju: EU). Z uporabljenimi metodami sem skušal dokazati oziroma ovreči zastavljene hipoteze.

Diplomsko delo sem zastavil v več sklopih, in sicer najprej obravnavam temeljne pojme in normativno ureditev zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji ter Republiki Srbiji.

Sledi primerjalno-pravna analiza normativne ureditve področja v obeh državah, pri čemer sem poskušal najti konkretne podobnosti in razlike med državama ter jih na kratko predstaviti.