Primerjava klasične TV in TV na svetovnem spletu

Lastniki in uredniki klasičnih medijev se zelo zavedajo, kako pomembno je, da se njihova vsebina in ime pojavljata na spletu, med njimi je opaziti tekmovalnost pri objavljanju in ažuriranju vsebin. Hkrati pa ponudniki spletnih storitev velikopotezno širijo in nadgrajujejo infrastrukturo in nenehno spreminjajo naročniške ponudbe. Spremembe niso le v pasovnih širinah, ki jih ponujajo, v vedno več primerih
združujejo v uporabniške pakete tudi televizijske in spletne storitve. V prihodnosti je združitev teh medijev neizogibna. Kar je pri enem pomanjkljivost, je pri drugem prednost in obratno.

Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. S teoretičnim delom želimo spoznati osnovne karakteristike ter prednosti in slabosti
posameznega medija. V empiričnem delu pa sem analiziral posamezen medij in skozi rezultate potrdil ali ovrgel določene predpostavke.

V diplomski nalogi sem si ves čas postavljal dve vprašanji: ali je televizija kot klasični medij v zatonu in ali svetovni splet s svojim razvojem predstavlja konkurenco klasičnim medijem. Skozi teoretični in praktični del sem na obe vprašanji dobil veliko odgovorov. Potrdile pa so se tudi tri od štirih na začetku zastavljenih predpostavk.

Skozi teorijo sem spoznal, da ima razvoj svetovnega spleta pomembno vlogo v informacijskem obdobju. Predvsem hitrost podajanja informacij je tista prednost, ki jo internet najbolj izkorišča. Svoboda in obširnost sta lastnosti, ki pomenita za splet vse večjo pluralnost glede na ostale medije. Hkrati je tukaj še dokaj demokratična izbira informacij, na katero lahko vpliva samo interni nadzor, kar je seveda za uporabnike velika prednost, istočasno pa tudi velika pomanjkljivost. Informacije sicer lahko med seboj ažurno primerjamo, vendar ne moremo biti vedno prepričani, ali so le-te absolutne, saj se velikokrat ne pojavljajo v okviru kakšne ustanove ali organizacije, ki bi jamčile za njihovo verodostojnost.

Razvoj televizije kot klasičnega medija je v tem trenutku skoraj ekvivalenten razvoju svetovnega spleta. Lahko bi trdili, da se temu trenutno posveča celo več pozornosti. Sočasno s tehnološkim preskokom s televizijskih sprejemnikov s katodno cevjo na LCD in Plasma tehnologijo, ki je že sam po sebi revolucionaren, se v ozadju odvija tudi globalen preskok z analogne na digitalno televizijo. Ob vseh teh spremembah bi o televiziji težko še naprej govorili kot o klasičnem mediju. Vsekakor lahko zatrdim, da je televizija kot klasični medij v zatonu, nikakor pa ni za pričakovati, da bi televizija zamrla v svoji funkcionalnosti, le pridobivala bo še na njej.

Splet v obstoječi fazi televiziji ne predstavlja večje konkurence. Za pričakovati je, da se bo splet premaknil s te točke in se razvijal v konkurenčni smeri. Preden pa bomo splet lahko definirali kot ekvivalent televiziji, bo potrebno odpraviti kar precej tehničnih omejitev, ki pa niso neposredno povezane samo z razvojem spleta. Predvsem bo tukaj igrala veliko vlogo javna infrastruktura in njen razvoj, primerna tržna strategija ponudnikov spletnih storitev in seveda opreme. Pričakovati je, da bo razvoj televizije in spleta prej pričel sovpadati, kot pa si konkurirati.

Da sem lahko odgovoril na začetni postavljeni vprašanji, sem se v raziskavi ukvarjal s podatki, ki bi potrdili zastavljene predpostavke. Prva od teh je bila, da anketiranci dnevno porabijo več časa za brskanje po spletu kot za gledanje televizije. Ta predpostavka se je izkazala za neutemeljeno. Iz podanih odgovorov lahko sklepam, da vprašani gledanju televizije posvetijo več prostega časa kot brskanju po spletu. Glede na demografske podatke so lahko takšni odgovori tudi posledica profesionalnega statusa anketiranih. Večino delovnega časa preživimo za računalnikom, zato se mu v prostem času ne posvečamo toliko. Razlogi za takšne rezultate so lahko tudi v udobju, ki nam ga nudi gledanje televizije za razliko od brskanja po spletu.

Z zavrnitvijo prve predpostavke pa se je delno potrdila druga, ki so jo v celoti potrdili tudi rezultati analize. Anketiranci se za premierni ogled televizijski oddaj odločajo za televizijo in ne za splet. Poleg zgoraj že naštetih razlogov je vzrok tudi to, da veliko medijskih hiš ne omogoča ogleda vsebine programa na spletu v realnem času ali pa so te vsebine omejene. Rezultati analize so pokazali tudi, da so velike pomanjkljivosti spleta njegove tehnične omejitve. Vprašani se večinoma ne odločajo za ogled videovsebin na spletu, kadar za vsebine potrebujejo določeno programsko opremo, ko med brskanjem naletijo na spletne strani, ki so nepregledno in neprimerno postavljene, ali kadar naletijo na slabe infrastrukturne povezave s spletnimi strežniki.

Vse predhodno potrjene predpostavke pa že nakazujejo logičen sklep, ki so ga tudi v tem primeru potrdili rezultati ankete, in sicer da se gledalci televizije in uporabniki spleta kljub vsem informacijskim prednostim spletnih vsebin odločajo za ogled videoprispevkov na televiziji.

Kljub temu da je bila anketa narejena na relativno majhnem vzorcu, so rezultati potrdili večino hipotez ter odgovorili na postavljena vprašanja. Izvedba ankete na širšem vzorcu bi predstavljala preveliko tveganje za realne rezultate, saj bi zaradi improvizacije pri anketirancih za televizijsko področje bilo potrebno precej več časa in posledično pomanjkanje nadzora nad izvedbo ankete. Vsekakor pa bi večje število vprašanih in podrobnejša razporeditev po demografskih področjih prinesla odgovore še na mnoga odprta vprašanja. Čeprav je splet oziroma njegov predhodnik ARAPANET na prizorišču že od poznih šestdesetih, se ne moremo znebiti vtisa, da se je množica računalnikov povezala v svetovno omrežje šele v zadnjih dveh letih. V teh nekaj letih je splet dosegel izredno rast, ne le glede na količine informacij in storitev, ki jih ponuja, enormno se je povečalo tudi število njegovih uporabnikov. Splet pa niso samo informacije, dejstva in številke. Splet je postal osnovno orodje poslovnežev in medijev. Zaradi množice morebitnih strank, gledalcev in bralcev se neprestano raziskujejo nove možnosti oglaševanja izdelkov in storitev. Internet je gotovo vroča tema naše vsakdanjosti in nič ne kaže, da bi se v bližnji prihodnosti ohladil.

Na področju klasične televizije že lahko slutimo, kakšne novosti nam prinaša razvoj, lahko pa tudi pričakujemo, da bodo na televizijsko platformo prišle storitve, katerih zametke danes najdemo na spletu. Programska vsebina kateregakoli medija se bo selila iz naprave na napravo in osrednji domači televizijski sprejemnik bo le ena od terminalskih naprav, kjer bo omogočen sprejem. Na svetovnem tržišču se veliko govori tudi o videovsebinah na mobilnih telefonih in ostalih prenosnih multimedijskih napravah.

Edina prepreka, ki še omejuje že sluteni spletni razcvet, je dostop do uporabnika. Vendar se pri tem postavlja vprašanje, ali bodo zmagovalci v tej tekmi lastniki infrastrukture ali tisti, ki bodo preko te infrastrukture uporabniku pripeljali vsebine.