Primerjava klasične in lesene masivne gradnje enostanovanjske hiše

Glede na to, da se kot večina investitorjev prvič srečujem z gradnjo enostanovanjske hiše sem v diplomskem delu opisal tudi pripravo gradnje hiše iz vidika zakonodaje. Izpostavil sem predvsem dokumentacijo, ki je bistvenega pomena pred pričetkom gradnje, in sicer; projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo, gradbena pogodba in pogodba z gradbenim nadzorom. Pri projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je, pomembno poudariti, da je čas, ki je potreben za pridobitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja zelo dolg, 5 ali več mesecev – tega se večina investitorjev ne zaveda.

Prav tako ne, da je projekt za izvedbo zelo pomemben dokument, predvsem pri leseni masivni gradnji, saj nam, v kolikor ni izdelan dovolj podrobno in natančno, lahko pri gradnji povzroči zelo velike stroške. To pa zato, ker popravki in spremembe, ki bi jih posledično morali narediti pri izvajanju del, ni mogoče narediti ne da bi poškodovali leseno konstrukcijo, ki pa jo je bistveno težje popraviti kot klasično masivno. Pri izvajanju del sta ključna dokumenta gradbena pogodba z izvajalcem, ki natančno definira obveznosti izvajalca in investitorja gradnje ter pogodba z gradbenim nadzorom, ki investitorju zagotavlja predvsem nadzor nad dogovorjenimi roki, kvaliteto in vrednostjo del.

Opis in primerjavo klasične in lesene masivne gradnje sem naredil na osnovi dejansko
načrtovane enostanovanjske hiše, sestavljene iz treh etaž; klet, pritličje in nadstropje. Tlorisna zasnova predmetne hiše je pravokotne oblike v skupni neto tlorisni površini 245,50 m2. Izpostavil sem razlike pri uporabi gradbenih materialov in sestavi konstrukcijskih elementov. Ker je klasična gradnja sestavljena iz veliko gradnikov, je razpon in izbira gradbenih materialov večji kot pri leseni gradnji. Po drugi strani pa pri klasični hiši ni tako prevladujočega in dominantnega materiala, kot je na primer les pri leseni hiši. Posledično les in njegove lastnosti močno definirajo leseno gradnjo in ponujajo različne konstrukcijske sisteme gradnje. Sam sem se odločil za najbolj tradicionalno masivno leseno gradnjo, ki se imenuje kladna gradnja, natančneje kladna gradnja iz pravokotnih brun iz lepljenega lameliranega lesa. Konstrukcijski elementi hiše so pri obeh gradnjah v osnovi enaki, razlika je v sestavi le-teh, debelini elementov in posledični izvedbi. Glede na način izvedbe je klasična predvsem mokra in postopna gradnja, lesena pa suha in montažna gradnja.

V zadnjem poglavju sem naredil primerjalno analizo obeh načinov gradnje, in sicer časovno
terminsko in finančno analizo na osnovi dejansko načrtovane enostanovanjske hiše. Ekološko, toplotno izolacijsko in splošno primerjalno analizo sem povzel po strokovni literaturi, ki je direktno ali posredno obravnavala lastnosti obeh gradenj. Rezultat časovno terminske analize je bil glede na postopek gradnje pričakovan, klasična gradnja je s potrebnim upoštevanjem sušenja konstrukcijskih elementov dva- do trikrat daljša od lesene gradnje. Rezultati finančne primerjalne analize so me presenetili, saj nisem pričakoval, da je lesena masivna gradnja za kar 43 odstotkov dražja od klasične. Vzroka za to sta predvsem dva: prvi je arhitektura dejansko načrtovane hiše, ki predvideva velike površine sten in stropov ter drugi, izbor sistema lesene gradnje, ki v povezavi z arhitekturo objekta posledično pomeni zelo veliko količino porabe lesa in s tem večjo ceno. Ekološka primerjalna analiza je pokazala, da je lesena gradnja sestavljena predvsem iz obnovljivih gradbenih materialov, klasična pa ravno obratno, predvsem iz neobnovljivih. Prav tako se pri leseni gradnji porabi več kot desetkrat manj sive energije in skoraj sedemkrat manj izpustov CO2.

Kljub temu, da sem tekom diplomskega dela in na osnovi primerjalnih analiz dosegel zastavljen cilj in dokazal, da je lesena masivna gradnja v primerjavi s klasično masivno gradnjo hitrejša ter iz ekološkega in trajnostnega vidika primerljiva. Menim, da bodo investitorji zaradi trenutnega nepoznavanja tehnologije lesene masivne gradnje in višje cene le-te, še vedno v veliko večjem odstotku izbrali raje tradicionalno klasično masivno gradnjo.