Primerjava gradnje opornega zidu v podjetju gradbeništvo Kuster na tradicionalen način napram offsite gradnji

V zadnjem desetletju lahko vidimo velik napredek na področju robotizirane gradnje, programske opreme in veliko večjo sinhronizacijo vseh dejavnikov gradnje objektov. Samo nekaj stoletij nazaj so se takratni prebivalci na večjih razdaljah sporazumevali s pomočjo dimnih signalov. Velik razvoj tehnologije na vseh področjih je človeštvu omogočil hipno komunikacijo in veliko večjo stopnjo usklajenosti gradnje, ki nikoli v preteklosti ni bila mogoča. Na ta način smo v gradbeništvu začeli dosegati velike prihranke časa, zmanjšali stroške, zmanjšali količine uporabljenih materialov in predvsem pridobili varnost in zdravje zaposlenih delavcev. Še nekaj desetletij nazaj, ko v gradbeništvu še nismo imeli mobilnih telefonov, naprednih GPS sistemov in natančne mehanizacije, so nastajajoče probleme na visokih New Yorkških stolpnicah reševali fizični delavci sami, saj niso imeli druge možnosti, ker se visoko usposobljeni projektanti niso želeli izpostavljati nevarnostim gradnje na teh višinah.

Pri offsite gradnji opornega zidu, zgrajenega iz prefabriciranih betonskih elementov, ki so dokončani v tovarniškem okolju, porabimo veliko manjšo količino materialov (približno 86 % manj), a z njim prevzemamo enake obremenitve, kot jih prevzame tradicionalno zgrajen oporni zid. Velik strošek offsite gradnje lahko predstavlja transport prefabriciranih elementov na lokacijo gradbišča, če je tovarna, kjer so izdelani, precej oddaljena. Eden izmed pomembnih dejavnikov offsite gradnje je množična proizvodnja prefabriciranih elementov, ki bodo izvedeni. Izgradnja tovarne, kjer se bodo proizvajali, je pogosto smiselna samo v primerih, ko je proizvodnja betonskih elementov množična.

Pri offsite gradnji porabimo sedemkrat manjšo količino materiala, kot če bi gradili po načinu tradicionalne gradnje. Manj materiala pomeni manj transporta na cesti, manj onesnaževanja okolja in posledično trajnostno rabo virov planeta Zemlje, saj bi lahko s količino materiala tradicionalne gradnje zgradili več kot sedem opornih zidov offsite gradnje namesto enega.

Ko se odločimo graditi po načinu offsite gradnje, moramo ugotoviti oddaljenost tovarne, ki izdeluje prefabricirane betonske elemente, ki jih potrebujemo za gradnjo objekta. V prihodnosti lahko pričakujemo globalno elektrifikacijo prevoznih sredstev, kar bo drastično pocenilo prevoz elementov na lokacijo gradbišča. Razdalja od tovarne prefabrikaže do lokacije gradbišča bo tako postala vse manj pomembna, saj imajo električna vozila veliko boljši izkoristek (posledično nižja cena prevoza) od tradicionalnih vozil na fosilna goriva.

Eden izmed najpomembnejših dejavnikov offsite gradnje je visoka usklajenost proizvodnje izdelkov, pravočasnih prevozov in montaže na lokaciji gradbišča. Vse te procese omogočajo napredna programska oprema, visoka zmogljivost procesiranja računalnikov in nenehna interakcija gradbincev, ki uporablja to tehnologijo. Internetna povezava in tekoča komunikacija med različnimi sektorji gradnje sta ključni za predvidevanje zastojev na cesti, hitro odpravljanje napak pri gradnji in natančno načrtovanje vsakega izmed naslednjih korakov, kar omogoči tekočo, varno in kakovostno offsite gradnjo. Prefabricirani armirani betonski elementi so se pojavili že v letu 1900, a so šele v 21. stoletju začeli pridobivati veliko večji pomen, zaradi velikega napredka tehnologije, ki jo omogoča.

Če bi bila tovarna, ki izdeluje prefabricirane betonske elemente opornega zidu, v Sloveniji, bi investitorjem vsekakor priporočala, da pridobijo predračun za celotno offsite gradnjo. Po mojih izračunih bi bila offsite gradnja opornega zidu v Sloveniji cenejša od tradicionalne, okolju prijaznejša, hitrejša in varnost gradbincev bi se povečala. Ker so naravni viri na Zemlji, so omejeni. Z offsite gradnjo porabimo veliko manj materiala in s tem omogočamo boljši trajnostni razvoj planeta. Offsite gradnja lahko zmanjša število zaposlenih na gradbišču. Kot rešitev bi izvajalskim podjetjem predlagala prekvalifikacijo zaposlenih fizičnih delavcev na gradbišču v operaterje mobilnih žerjavov, organizatorje del, projektante, izumitelje in razvijalce. Trenutno živimo v informacijski dobi, ki prinaša še večjo stopnjo robotizacije, avtomatizacije in izločitev ljudi kot fizične delovne sile iz okolja grajenja. Mislim, da je bolje, kot da se upiramo razvoju, da začnemo razmišljati, koliko več projektov lahko opravimo zaradi prihranka časa pri offsite gradnji, kako lahko zaposlene izobrazimo v fleksibilne uporabnike programske opreme, dobre komunikatorje in se naučimo, kako najbolje integrirati zmogljivost računalnikov, programsko opremo in človeške vire. Uničevanje strojev v času industrijske revolucije ni zaustavilo razvoja industrije, niti ni ustvarilo prostih delovnih mest. Informacijska doba je lahko naša zlata doba, če bomo kot človeštvo pravočasno stopili v korak s tehnologijo.