Primerjava dela pri izvajanju intervencij policije in zasebno varnostnih služb

Varnost je temeljna človekova pravica, zapisana tudi v 34. členu Ustave Republike Slovenije. Varnost nam kot tako zagotavljajo različni subjekti, med katere sodita tudi policija in zasebno varnostne službe.

Ko želimo biti prepričani, da je naš dom v času naše odsotnosti varen, ga lahko zavarujemo s sistemi tehničnega varovanja, ki so lahko vezani na varnostno – nadzorni center (VNC). V primeru, da v našem domu pride do sprožitve alarmnega sistema, VNC obvesti varnostnika interventa, ki pride na kraj, in preveri, zakaj je prišlo do alarmnega stanja.

Velikokrat pa varnostniki interventi pri svojem delu potrebujejo tudi pomoč policije.

Varnostno osebje lahko pri svojem delu uporablja določene ukrepe in sredstva, ki so zapisana v 45. členu Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS št. 17/11, v nadaljevanju: ZZasV-1). Omenjen zakon je temeljni zakon, po katerem morajo varnostniki opravljati svoje delo.

Pri uporabi nekaterih ukrepov in sredstev pa morajo obvestiti policijo, ki pride na kraj, kjer je bil ukrep uporabljen, in ukrepa s svojimi pooblastili. Policisti imajo namreč več pooblastil kot varnostno osebje, pri svojem delu pa morajo upoštevati več zakonov in pravilnikov, med katerimi sta  Zakon o delu in pooblastilih policije in Zakon o organiziranosti in delu v policiji.

Policisti pri svojem delu opravljajo različne naloge, pri katerih se srečujejo tudi z različnimi varnostnimi organi in varnostniki. Za uspešno opravljanje nalog, predvsem odkrivanje in preprečevanje kaznivih dejanj, pa je pomembno sodelovanje med policisti in varnostniki.

Varnostniki morajo pri uporabi ukrepa zadržanja osebe obveščati policijo. V primeru, da policija v določenem roku (2 h) ne pride na kraj, mora varnostnik zadržano osebo izpustiti, tudi če gre za izvršitev hujšega kaznivega dejanja.

Eno izmed zahtevnejših del na področju zasebnega varovanja so prav naloge varnostnika interventa. Le-ta se namreč odziva na različne alarme in dogodke ter glede na njih tudi ustrezno ukrepa. Ko varnostnik intervent sprejme obvestilo o posredovanju na različne dogodke, nikoli ne ve, kaj ga bo pričakalo na kraju interventnega dogodka. Okoliščine, v katerih posreduje, so lahko tudi nevarne za interventovo življenje.

Vsak alarmni dogodek mora varnostnik intervent zaznati kot nevarnega, četudi gre za lažni alarm. Pri bolj zahtevnih obejktih varovanja, kot so npr. banke, pa že sam VNC v primeru alarmnega dogodka takoj obvesti tudi policijo.