Pridobivanje licenc v zasebnem varovanju za posameznike, primerjava med Slovenijo in Veliko Britanijo

V primerjavi z ostalimi evropskimi državami so v Sloveniji in Veliki Britaniji usposabljanja dokaj zahtevna in trajajo dlje časa. Usposabljanja, predvsem pa moduli so si dokaj podobni, predvsem splošni del.

V obeh državah je kot pogoj za opravljanje dela v zasebnem varovanju potrebna ustrezna usposobljenost, ki jo posameznik pridobi skozi ustrezne tečaje. Te tečaje oziroma usposabljanja predpišejo organi, pooblaščeni s strani države, v Sloveniji je to Ministrstvo za notranje zadeve(MNZ), v Veliki Britaniji pa SIA. Delo brez ustrezne licence je nezakonito in pomeni sankcije tako za pravno kot za fizično osebo.

V obeh državah licenco predstavlja plastična službena izkaznica. Posameznik jo lahko pridobi pod določenimi pogoji. Zahteve so precej podobne: polnoletnost (18 let v obeh državah), psihofizično zdravje, uspešno opravljeno varnostno preverjanje in seveda ustrezna usposobljenost.

Licenco oziroma službeno izkaznico mora imeti varnostnik vedno pri sebi, ko opravlja varovanje. Na službeni izkaznici je slika imetnika licence, na hrbtni strani pa so napisani ukrepi, ki jih varnostnik sme na varovanem območju v službenem času uporabiti. V Sloveniji jo mora pokazati na zahtevo državnih organov ali na zahtevo strank oziroma oseb, ki so v postopku na varovanem območju varnostnika oziroma je proti njim uporabljen kateri izmed ukrepov. Tako lahko državni organ oziroma stranka v postopku ugotovi istovetnost varnostnega osebja in njegovo strokovno usposobljenost za to delo.

V Veliki Britaniji je stanje zelo podobno, izjeme obstajajo v določenih primerih (npr. telesna straža). Tudi njihova službena izkaznica ima sliko imetnika na sprednji strani, hkrati pa je takoj razvidno, katero licenco ima imetnik.

V Veliki Britaniji obstaja javno dostopna evidenca vseh nosilcev licenc, kar javnosti ponuja možnost preverjanja veljavnosti licenc varnostnega osebja.V Sloveniji licence podeljuje Ministrstvo za notranje zadeve, v Veliki Britaniji pa zato obstaja posebna služba SIA –Security Industry Authority, ki je samostojen organ in ni del nobenega ministrstva.

V Veliki Britaniji obstaja večje število posameznih licenc kot v Sloveniji, hkrati pa določene licence ne obstajajo. Britanska zakonodaja ne zahteva posebne licence za delo varnostnega tehnika in pooblaščenega inženirja varnostnih sistemov.

Določenih licenc, ki so v Veliki Britaniji, pri nas ni. Tako sem imel kar nekaj težav z razumevanjem licence za omejevanje, ustavljanje ali odstranitev vozil (immobilisation, restriction and remov al of vehicles), saj česa takšnega v Sloveniji ali bližnjih državah ni. Licenca velja samo na Severnem Irskem, služi pa osebam, ki se poklicno ukvarjajo z odvozom in lisičenjem nepravilno parkiranih vozil, ki jih opravljajo koncesijska zasebna podjetja. To delo pri nas izvaja občinsko redarstvo.

Velika Britanija je država z največ video nadzornimi kamerami na svetu. Po zadnjih podatkih je v Veliki Britaniji nameščenih 90 % vseh videokamer na svetu, 1 kamera na 11 prebivalcev. Ta množični nadzor in ogromno število videokamer pomeni tudi veliko število varnostno nadzornih centrov, za kar je potrebna posebna licenca, licenca za videonadzor javnega prostora. Takšna licenca v Sloveniji trenutno ne obstaja, najbližje temu je licenca operaterja varnostno nadzornega centra.

Pri nas tečaj za NPK Varnostnik zadostuje za veliko večino del, ki ga opravlja varnostno osebje, v Veliki Britaniji pa razen splošnega tečaja, ki ga mora opraviti vsak kandidat, posameznik opravi samo tiste specifične tečaje, ki jih bo potreboval za pridobitev licence. Če želi kasneje pridobiti dodatno licenco, preprosto zaprosi zanjo in opravi dodatni tečaj.

Nacionalna poklicna kvalifikacija VARNOSTNIK zajema praktično veliko večino vseh kvalifikacij, ki jih ima varnostno osebje v Sloveniji. To usposabljanje zajema snov od etičnega kodeksa do uporabe fizične sile, komunikacije, prevoza, intervencij, zakonodaje, požarne varnosti. V Veliki Britaniji so tečaji podrobneje razdeljeni in poleg splošnega usposabljanja, ki ga potrebuje vsakdo, ki želi opravljati delo varnostnika, izvajajo specifične tečaje glede na nadaljnje delo, ki ga bo oseba opravljala. Tečaji so krajši in zajemajo samo specifično temo.

Cene tečajev v Sloveniji (v času pisanja te diplome) so:

• 308 evrov za varnostnika čuvaja,
• 524 evrov za varnostnika,
• 324 evrov za operaterja varnostno nadzornega centra,
• 145 evrov za specialistični tečaj prevoza gotovine,
• 80 evrov za obdobno usposabljanje za NPK varnostnik,
• 96 evrov za obdobno usposabljanje za NPK operater VNC in prevoz gotovine,
• 172 evrov za neposredno ustno in pisno preverjanje.

V Veliki Britaniji pa so cene za posamezni tečaj različne, odvisne so od ponudnika in lahko tudi močno nihajo. Cene vključujejo tudi preverjanje, ki poteka po končanju tečaja.

Najpogostejše cene (po menjalnem tečaju 1 funt je 1,27 evrov)so:

• 254 evrov za tečaj nadzora vstopa in izstopa,
• 190 evrov za tečaj varovanja (security guarding),
• 317 evrov za tečaj operaterja VNC,
• 381 evrov za prevoz gotovine in vrednosti.

Za posamezno licenco:

• 278 evrov za posamezno licenco; če želi prosilec pridobiti več licenc hkrati, se mu omogoči popust 50% za vsako naslednjo licenco (152evrov),
• za obdobno obnavljanje licenc je potrebno odšteti 152 evrov.

Razlika je tudi v tem, da stroške tečaja in obdobnega usposabljanja v Veliki Britaniji krijejo sami varnostniki, pri nas pa stroške obdobnega usposabljanja nosi delodajalec.

Časovno je tečaj v Sloveniji daljši, saj mora varnostnik, ne glede na vrsto dela, ki ga bo kasneje opravljal, opraviti celotno nacionalno poklicno kvalifikacijo »varnostnik«. Je pa to tudi prednost, saj bodoči varnostnik hkrati opravi vse kvalifikacije naenkrat, od varovanja do prevozov, intervencij in tako dalje.