Predlog modela nove delitve stroškovnih mest in nadgradnja informacijskega sistema

V diplomskem delu se ukvarjam z oblikovanjem stroškovnih mest, o katerih sem podatke pridobila v družbi, kjer sem zaposlena. 

Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem so iz strokovne literature povzeti opisi posameznih elementov računovodstva, v praktičnem delu pa sem skušala na podlagi novih znanj in praktičnih izkušenj v računovodstvu prikazati spremljanje stroškov in poslovanje družbe na primeru predloga novega modela delitve stroškovnih mest, ki bi pomenil nadgradnjo informacijskega sistema in pripomogel k poenostavitvi zajemanja podatkov za rutinska poročila, ki služijo notranjim pa tudi določenim zunanjim uporabnikom. Vsi vrednostni podatki so zajeti iz letnega poročila družbe in iz bruto bilance za leto 2007.

Kot osnovno vodilo diplomskega dela izpostavljam dejstvo, da je obvladovanje stroškov eden ključnih elementov za uspešno poslovodstvo vsakega poslovnega sistema. Temeljiti mora na sistematični analizi stroškov, ki omogoča celovit pregled nad povzročitelji oz. nosilci stroškov poslovnih procesov. Ob tem se pojavi vprašanje oz. izziv, kako spremljati in analizirati stroške ter iskati rešitve za njihovo učinkovito zmanjševanje.

Ugotavljanje primernosti novega modela razporejanja stroškov

V vsakem poslovnem sistemu je računovodstvo servisna dejavnost, od katere se zahteva, da tistim, ki si prizadevajo za uspešnost podjetja, pomaga na eni strani sprejemati poslovne odločitve in na drugi strani ugotoviti, kakšno je finančno stanje v samem poslovnem sistemu. Tako lahko rečemo, da je računovodstvo jezik, s katerim se prenašajo ekonomske informacije tistim, ki se zanje zanimajo. Te informacije pa potrebujejo predvsem vodstvo poslovnega sistema in lastniki pa tudi zaposleni, država, dajalci kreditov, kupci in dobavitelji ter drugi.

Zelo pomembno je, da računovodstvo ob najmanjših možnih stroških zagotavlja učinkovite informacije, ki jih potrebujejo različni uporabniki. To je tudi eden izmed razlogov, da se je potrebno v računovodstvu osredotočiti na ustrezne informacije, na tiste, ki so za uporabnika koristne. Kot koristne pa lahko opredelimo tiste informacije, ki lajšajo poslovne odločitve v kateremkoli pogledu.

Vsako odločanje pa je usmerjeno v prihodnost. Čedalje pomembnejši postajajo računovodski predračuni, ki so podlaga za odločanje pri načrtovanju, računovodske obračune pa je potrebno podrediti potrebam nadziranja kot funkcije odločanja.

Organizacija in struktura stroškovnega računovodstva in računovodstva stroškovnih mest je od družbe do družbe različna, saj vsaka družba prilagaja računovodstvo stroškovnih mest lastnim potrebam in specifičnosti poslovanja.

Vedno večja konkurenca in boj za preživetje postavljata družbe in njihovo poslovodstvo pred dejstvo, da morajo svoje odločitve podpreti s številnimi analizami in raziskavami. Večina novih idej in nadgradenj pa prinaša določene stroške, ki jih je potrebno pokriti s prihodki. Zato je v družbi prav tako kot samo poslovanje pomembno tudi načrtovanje, s katerim si družba postavi neke optimalne cilje, ki jih potem skuša tudi doseči in preseči. Tako je vsaka dejavnost znotraj podjetja usmerjena k doseganju načrtov, ki pa so rezultat dela zaposlenih in posameznikov. Pravilne odločitve se odražajo tako na najvišjem nivoju (v izkazu poslovnega izida) kot tudi na najnižjem (spremljanju in obvladovanju stroškov).

Podlaga za učinkovito in uspešno delovanje družbe so poleg prihodkov tudi dobro poznavanje stroškov, točnost in ažurnost načrtovanja, spremljanja in nadziranja, primerna opredelitev stroškovnih mest in premišljena izbira same metode obračunavanja stroškov, ki med drugim obsega tudi primerno izbiro ključev za delitev splošnih stroškov.

V družbi DUMIDA lahko rečemo, da se je z leti poslovanja stroškovno računovodstvo razvijalo. V zadnjem času smo temu posvečali kar nekaj pozornosti. K temu je družbo prisililo širjenje že utečenih dejavnosti pa tudi uvajanje novih, zato je potreba po računovodstvu stroškovnih mest vedno večja. V namene obvladovanja stroškov in pridobivanja informacij je smiselno pretehtati možnosti, kako nadgraditi informacijski sistem, da se bodo stroški lahko čim bolj primerno spremljali, kar bo družbi omogočilo lažje načrtovanje in nadzor. Pri tem pa ni nepomembno oblikovanje mest odgovornosti in proučitev metod za razporejanje stroškov, ki bodo preglednejše, obenem pa bi omogočale tudi lažje in hitrejše odločanje.

Z nadgradnjo informativnega sistema in novim načinom zajemanja stroškov bi za uporabnike omogočili izdelavo poročil, ki bi bila učinkovitejša in predvsem racionalnejša. Poročila za notranje uporabnike bi bilo potrebno poenotiti s poročili za zunanje uporabnike.

Mnenja sem, da sem v diplomski nalogi celovito obdelala teorijo stroškov in stroškovnih mest. V praktičnem delu so stroški po naravnih vrstah prikazani glede na vpliv poslovnih učinkov za posamezna, že oblikovana stroškovna mesta. Dejavnost proizvodnje vozil je novo stroškovno mesto, ki je predvideno v okviru prodaje vozil in bo oblikovano v bodoče. V oblikovane informacije so zajeta le tista stroškovna mesta, za katere so bili podatki v času izdelave diplomske naloge na razpolago. Če bi želela analizirati še stroškovna podmesta, bi podatke bilo potrebno oceniti, kar pa ni bil namen dela..

Če se informacije pripravljajo za znanega uporabnika, je potrebno vedeti, čemu so namenjene. Zato je pri pripravljanju informacij za odločanje znotraj družbe tako glede izbire informacij kot tudi glede oblike njihovega prenašanja pomembna potreba in ne predpis. Zahtevi pri pripravljanju teh informacij sta le dve: da tisti, ki sprejema odločitve, informacije razume, in da tisti, ki jih pripravlja, ve, za kaj bodo uporabljene. Sicer se izdelovalec in uporabnik informacije ne razumeta. Posledica tega pa je lahko napačna poslovna odločitev.

Ugotovitve v diplomskem delu bi družba DUMIDA lahko uporabila za odločitev o poenotenju metodologije priprave informacij in nadgradnjo informativnega sistema. Z racionalizacijo spremljanja poslovanja bi družba enostavneje ugotavljala poslovne rezultate in nenazadnje lažje primerjala dosežene rezultate tako med dejavnostmi v sami družbi kot tudi med družbami v skupini.

Če je upravljanje zadeva lastnikov, ti pa ne odločajo na podlagi informacij  računovodstva, ki je v zahodnem svetu označeno kot management accounting, potem računovodstva, ki zadošča njihovim potrebam, gotovo ni več primerno označevati preprosto kot »upravljalnega računovodstva«. Če je management accounting računovodstvo za notranje odločanje v podjetju, je treba vedeti, da je takšno odločanje predvsem zadeva vseh tistih, ki so vpeti v hierarhične ravni od vodstva do nižjih ravni poslovodstva in ki na najvišji ravni odgovarjajo lastnikom  (Turk, Kavčič, Kokotec-Novak, 1997, 6).