Povečanje učinkovitosti poslovanja podjetja z računovodstvom v oblaku

V diplomskem delu sem proučila shranjevanje podatkov v oblaku, kaj sploh je oblak, kakšne so njegove prednosti in slabosti, kaj to pomeni za podjetje, kakšna je varnost shranjevanja podatkov v oblaku in kateri so ponudniki. Z anketo sem ugotavljala, ali podjetja poznajo shranjevanje v oblaku in ali ga uporabljajo.
Pri raziskovanju, kaj oblak sploh je, sem naletela na veliko nejasnih definicij in v končni fazi ugotovila, da je shranjevanje v oblaku enako shranjevanju na strežniku, le s to razliko, da ne vemo, kje se ta strežnik nahaja, in da se podatki shranjujejo na več neznanih strežnikih po celem svetu; zato tudi naziv shranjevanje v oblaku. Zgodovina oblaka sega že v petdeseta leta 20. stoletja in se je skozi čas, kot vsa tehnologija, hitro posodabljal. Poznamo več vrst oblakov, najbolj poznani pa so javni, ki jih večina ljudi nevede uporablja. Z anketo sem ugotovila, da veliko ljudi uporablja Gmail, Facebook, Twitter, Dropbox, YouTube itd. in sploh ne vedo, da uporabljajo shranjevanje podatkov v oblaku. Spoznala sem tudi prednosti in slabosti shranjevanja podatkov v oblaku. Največja prednost je seveda, da lahko dostopamo do podatkov kjerkoli in za to ne potrebujemo svojega računalnika ali shranjevalnikov, kot so USB-ključki, diskete, zunanji diski ipd. Prednost je tudi ta, da nam ni treba shranjevati podatkov na več mestih, saj za to poskrbijo ponudniki oblakov. Največja slabost shranjevanja podatkov v oblaku pa je internetni dostop, saj brez njega ne moremo do svojih podatkov. Kar se tiče varnosti, je to zelo obsežna tema; ponudniki seveda zagotavljajo varnost, vsaj fizično, saj so podatki shranjeni na več strežnikih in je izguba praktično nemogoča. Pojavijo pa se druga vprašanja glede varnosti: kdo vse ima dostop do naših podatkov, kako je z varstvom osebnih podatkov; kaj je z našimi podatki, če ponudnik propade; kako je z izbrisom naših podatkov, če sploh ne vemo, kje so; kako lahko prenesemo podatke k drugemu ponudniku in še več takšnih vprašanj, na katera nisem našla odgovorov.
Računovodstvo v oblaku je po mojem mnenju ugodno za manjša podjetja, in sicer predvsem za tista, ki jim računovodstvo vodijo računovodski servisi, saj lahko do podatkov dostopa tako podjetnik kot tudi računovodski servis. Menim, da ostala podjetja bolj prisegajo na shranjevanje podatkov v podjetju, kar je pokazala tudi anketa, in sploh ne razmišljajo o shranjevanju podatkov v oblaku. Predvsem je tukaj pomembno tudi varstvo osebnih podatkov, ki je pri nas zelo občutljiva tema, in takšne podatke je najvarneje imeti shranjene v podjetju, zavarovane z gesli in ključi. Stroški v podjetju so s tem res večji, vendar pa vemo, kje se naši podatki nahajajo, in lahko z njimi upravljamo po svojih željah in potrebah.
Ponudnikov shranjevanja podatkov v oblaku je veliko, ponujajo pa različne storitve. Tudi cene so različne in odvisne od vrste oblaka, ki ga izberemo. Zagotavljajo nam seveda varnost, dobro ceno, ogromno prostora, vendar po mojem mnenju vse to zbledi, ko z njimi podpišemo pogodbo.
V anketi me je zanimalo predvsem, ali podjetja poznajo shranjevanje podatkov v oblaku, koliko podjetij uporablja shranjevanje v oblaku in njihovo zadovoljstvo. Podatke v oblaku shranjuje le 29 % anketirancev, od tega je zelo zadovoljnih le 36 % in popolno mu zaupa le 17 %.
Moja hipoteza, da bi se v primeru prenosa podatkov poslovanja našega podjetja v oblak bistveno povečala dostopnost do podatkov, torej vsekakor drži. Ta možnost je zelo ugodna, vendar pa me niso prepričali glede varnosti. Tudi hipoteza glede stroškov drži, kajti ti so s shranjevanjem v oblaku resnično nižji, kot če bi kupili popolno opremo.
Kljub temu da smo manjše podjetje, računovodstvo vodimo sami in nimamo računovodskega servisa, s katerim bi bili povezani preko oblaka. Odločili smo se za shranjevanje podatkov na dodatnem računalniku in zunanjem disku, tako da bomo tudi v bodoče podatke shranjevali v podjetju in ne v oblaku, ker se nam zdi tako shranjevanje varnejše in primernejše za naše podjetje.