Obračunavanje DDV-ja po fakturiranju ali po plačani realizaciji

Davek na dodano vrednost ima zelo velik pomen v podjetništvu in v svetu. Vedno je in bo zelo občutljiva tematika glede na zakone in predpise, saj si le te ljudje različno interpretiramo. Zakon o davku na dodano vrednost je doživel vrsto sprememb, zato sem v diplomski nalogi predstavila davek na dodano vrednost v Sloveniji v skladu z novim Zakonom o davku na dodano vrednost, ki se je začel uporabljati 1.1.2007.

Obračunavanje DDV-ja po fakturiranju in po plačani realizaciji sta dva možna različna načina vodenja DDV knjig. Osnovni način vodenja DDV-ja je DDV po fakturiranju, drugi možen način pa je, v skladu s posebno uredbo, vodenje po plačani realizaciji.

V diplomski nalogi sem raziskovala obračune v različnih obračunskih obdobjih; predstavila in priporočila sem ugodnejše načine, še zlasti dva zgoraj omenjena obračuna DDV-ja. Obračun obsega zbrane podatke enega storitvenega podjetja – mesečne in letne podatke, ugotavljanje prednosti in pomanjkljivosti, dilem in nevarnosti. Davčne evidence omogočajo bolj razvidno poslovanje podjetja. Kvalitetni obračuni mesečnega poslovanja in primerjava dveh načinov obračunavanja DDV-ja nam pomaga, da se lahko pravočasno odločimo za boljši način obračunavanja.

Obračunavanje davka na dodano vrednost obsega tako široko področje, da je težko oceniti in prikazati vso aktualno problematiko, ki se je še dodatno pojavila po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in seveda po uvedbi zadnjih sprememb Zakona o davku na dodano vrednost. Zadnja sprememba Zakona o davku na dodano vrednost se je začela uporabljati s 1.1.2007. Zakon ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka na dodano vrednost na ozemlju Republike Slovenije. Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) dopušča dva načina vodenja knjig, to je po splošni ureditvi davka na dodano vrednost po fakturiranju in po posebni ureditvi, po plačani realizaciji.

Pri pisanju diplomske naloge sem se odločila vzeti pod drobnogled razlike med obračunavanjem davka na dodano vrednost po fakturiranju oziroma po plačani realizaciji ter na podlagi konkretnega primera storitvenega malega podjetja ugotavljati, kateri način obračunavanja je primernejši.

Namen diplomske naloge je na konkretnem primeru malega storitvenega podjetja X prikazati, ali nam obračun davka na dodano vrednost po splošni ureditvi  – fakturiranju in v primerjavi s posebno ureditvijo davka na dodano vrednost po plačani realizaciji predstavlja dilemo, priložnost ali nevarnost.

V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge, sem predstavila osnovne opredelitve davka na dodano vrednost in  kaj davek na dodano vrednost sploh je, pravne ureditve davka na dodano vrednost ter zakonske spremembe DDV-ja po vstopu Slovenije v Evropsko unijo.

V naslednjem poglavju sem predstavila, iz česa je sestavljen obračun davka na dodano vrednost. Po Zakonu davka na dodano vrednost – ZDDV so morali zavezanci za obračun mesečno, trimesečno, takrat še tudi šestmesečno, prilagati k obračunu pripadajoče knjige obračuna. Z novim zakonom (ZDDV-1), ki je prišel v uporabo 1.1.2007, to ni več potrebno. Sedaj mora za potrebe zagotovitve ustreznih evidenc biti obračun davka na dodano vrednost v elektronski obliki. Predstavila sem vodenje evidenc vsake knjige računov posebej, vključno z obrazcem davka na dodano vrednost (DDV-O), kjer so zajeti vsi podatki iz posameznih analitičnih poslovnih knjig.

V šestem poglavju sem predstavila posebno ureditev davka na dodano vrednost po plačani realizaciji in sam obračun z vsemi dodatnimi evidencami, ki so potrebne. Prikazala sem, na  kakšen način lahko pristopimo k vodenju davka na dodano vrednost po plačani realizaciji, kako sestaviti obračun in na kakšen način prenehamo z uporabo posebne ureditve, oziroma kako lahko tudi država prepove vodenje po posebni ureditvi.

Zadnji del diplomske naloge vsebuje primerjavo obračuna davka na dodano vrednost po splošni ureditvi, t.j. po fakturirani, in po posebni ureditvi, t.j. po plačani realizaciji. To je prikazano na praktičnem primeru storitvenega malega podjetja X. Podatki, ki so zbrani na podlagi enega leta, so prikazani s pomočjo grafov in tabel.

Iz grafa je razvidna primerjava finančnih učinkov obeh načinov obračuna DDV-ja. Krivulja, ki nam prikazuje obračun davka na dodano vrednost po fakturiranju, je med letom dokaj konstantna, medtem ko je druga krivulja, ki je prikaz obračuna DDV-ja po plačani realizaciji,  zelo nihajoča.

Analiza raziskovalnega dela kaže, da obstaja dilema glede razlike v obračunavanju, saj na osnovi analize našega storitvenega podjetja X ne moremo posplošiti ugotovitve ustreznosti načina obračuna DDV-ja na ostala storitvena podjetja. O nevarnosti ni  potrebno govoriti, saj se mora davek na dodano vrednost v vsakem primeru obračunati, bodisi  takrat, ko je plačan, torej v primeru obračuna DDV-ja po plačani realizaciji, ali pa takrat,  ko nastane obveznost ali terjatev, t.j. pri obračunu DDV-ja po fakturirani realizaciji. Vsekakor je priložnost za podjetja lahko zelo velika, saj lahko z vodenjem po plačani realizaciji odvedemo davek na dodano vrednost takrat, ko ga tudi dobimo plačanega. Zaradi tega podjetje ne zapade v likvidnostne težave zaradi plačevanja davkov.

Ob zaključku lahko na podlagi analize trdim, da zaradi dodatno nastalih stroškov obračunavanje DDV-ja po plačani realizaciji ne prinaša podjetju veliko večje likvidnosti. Seveda pa ne smemo zanemariti dejstev, da se DDV pri sistemu obračunavanja po plačani realizaciji plača v tekočem mesecu za plačila iz preteklega meseca.

Na podlagi analize različnih obračunavanj DDV-ja pomeni za podjetje, ki obračunava DDV po plačani realizaciji, kratkotrajno boljšo likvidnost, kar pomeni, da je to obračunavanje samo navidezno ugodnejši položaj. Z analizo obračunavanja DDV-ja sem na primeru konkretnega malega storitvenega podjetja dokazala, da obračunavanje DDV-ja po plačani realizaciji ne prinaša dodatnih ugodnosti.

Predlagam, da se obračunavanje DDV-ja po plačani realizaciji najprej preuči in se ugotovi, ali je takšno obračunavanje glede na sedanje poslovanje za podjetje ugodnejše in kako naj bi podjetje v prihodnosti poslovalo. Z dobro začrtanimi cilji, preučitvami in kazalniki lahko podjetje tudi s pomočjo obračunavanja DDV-ja po plačani realizaciji dobi boljši zagon.

Naj poudarim, da na podlagi svoje analize malega storitvenega podjetja ne morem trditi, da moje ugotovitve veljajo tudi za druga podjetja. Naša ustava deluje: zdi se, da vse obeta, da bo trajala; na tem svetu pa so zanesljivi le smrt in davki.

(V pismu Leroyu, 1798, Franklin, Benjamin, 1706-1790)