Navodila za varno delo na strojih za prebijanje in upogibanje pločevine

V diplomskem delu sem opredelil navodila za varno delo na strojih za prebijanje in upogibanje pločevine. Če želimo zagotoviti varnost in zdravje delavcev v njihovem delovnem okolju, je potrebno vzpostaviti vez med vsemi vpletenimi, ki se pojavljajo v verigi – od zasnove in vse do uporabe stroja oziroma delovne opreme. Vsi vpleteni so vsak na svojem področju dolžni upoštevati zakonsko regulativo s področja varnosti in zdravja pri delu ter varnosti strojev.

Izraz delovna oprema zajema vrsto različnih strojev, naprav in pripomočkov, ki jih uporabljamo pri delu. Posledično je tudi predpisov na področju varnega delovanja delovne opreme in varnosti ter zdravja pri delu veliko. To obsežno področje urejajo ratificirani sporazumi in nacionalna zakonodaja z implementiranimi direktivami EU, ki jih je Slovenija, kot njena članica, dolžna prenesti v svoj pravni red.

Že načrtovalci strojev morajo razmišljati o varnosti in tudi predvideti vse nevarnosti, ki se lahko pojavijo pri delu na določenem stroju. Skladno s tem je potrebno izdelati navodila za varno delo na strojih. Pri tem so jim v pomoč različni standardi s področja načrtovanja, varnosti in prepoznavanja tveganj na strojih. Z namestitvijo oznake CE na stroj proizvajalec potrdi, da le-ta izpolnjuje vse zakonsko določene zahteve direktiv EU.

Ob nabavi stroja oziroma delovne opreme se le-ta postavi v specifično delovno okolje. Naloga delodajalca je, da definira vse nevarnosti in tveganja, ki se lahko pojavijo pri delu na določenem stroju. Nevarnosti je potrebno opredeliti v oceni tveganja, ki je osnova za izdelavo navodil za varno delo. Ocena tveganja je tudi nepogrešljiv del Izjave o varnosti, ki jo mora izdelati in sprejeti vsak delodajalec. S tem dokumentom se delodajalec zaveže k izvajanju vseh potrebnih aktivnosti za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu za vse zaposlene.

Delavci morajo biti seznanjeni z nevarnostmi in tveganji, ki so jim izpostavljeni med delom. O tem jih mora seznaniti delodajalec, ki je odgovoren za usposabljanje delavcev za varno delo na strojih. Naloga delavcev pa je dosledno upoštevati in izvajati sprejeta navodila za varno delo, do katerih morajo imeti vedno možnost dostopanja in morajo biti izdelana v pisni obliki. Prav tako navodila za varno delo predstavljajo na strojih nameščeni varnostni znaki. Ti znaki delavcem dajejo določene informacije, opozarjajo na nevarnost, prepovedujejo ali zahtevajo določeno ravnanje. O pomenu nameščenih varnostnih znakov mora delavce seznaniti delodajalec.

Za nemoteno in varno delovanje strojev oziroma delovne opreme je le-to potrebno redno pregledovati ter jo ustrezno vzdrževati. Strokovne preglede lahko opravljajo za to posebej usposobljeni strokovnjaki za različna področja in to v intervalih, ki ne smejo biti daljši od treh let. Tudi popravila in vzdrževalna dela na delovni opremi smejo izvajati le pooblaščene osebe, ki morajo pri tem upoštevati tehnična navodila proizvajalca.

Kljub vsem prizadevanjem za preprečevanje nezgod in posledično poškodb pri delu do le-teh še vedno prihaja. Vzroki za nezgode so različni. Če poznamo vzroke za nezgode, lahko nanje vplivamo v smislu preprečevanje le-teh. Med pogostejšimi vzroki so manjkajoča, nepopolna oziroma neažurirana navodila za varno delo, neupoštevanje le-teh ali pa pomanjkljivo izvedena ocena tveganja. Pri zmanjševanju nevarnosti za poškodbe na delovnem mestu je pomembno sodelovanje med delodajalcem in delavci, ki najbolje poznajo svoje delovno okolje ter lahko na ta način s svojimi predlogi pozitivno vplivajo na stanje varnosti in zdravja v podjetju.

Skrb za varno in zdravo delovno okolje mora biti v interesu vseh vpletenih – države, delodajalca in delavcev, ki morajo med sabo sodelovati in delovati usklajeno.