Možnost legalizacije uporabe marihuane

Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, smatra marihuano oz. konopljo za prepovedano drogo, tako kot tudi ostale nedovoljene substance. Kazenski zakonik Republike Slovenije opredeli kaznivo dejanje kot kakršnokoli omogočanje uživanja prepovedanih drog. Omenjen zakonik opredeljuje kot kaznivo tudi vsakršno napeljevanje k uživanju drog ali dajanje psihotropnih substanc v uporabo ter nudenje možnosti uporabe prostorov za uživanje prepovedanih substanc. Omenjeni prestopki se kaznujejo z zaporno kaznijo od treh mesecev do petih let.

 Že v prazgodovini so naši predniki uporabljali psihotropne snovi. Stare kulture so opisovale svoja spoznanja v medicinskih spisih in enciklopedijah. Beseda »droga« je latinskega izraza in pomeni »zdrobljeno posušeno zdravilno zelišče«, izraz je povezan s sankrtsko besedo »roga« (zdravilo). Za droge se smatrajo rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora, ki imajo vpliv na delovanje osrednjega živčnega sistema, delovanje možganov, spreminjajo zaznavanje, počutje, zavest in vedenje. Konoplja (Cannabis) je enoletna rastlina, za katero je značilno, da ima močna stebelna vlakna in pahljačasto razporejene liste. Listi konoplje so nazobčani ter suličasti. Za konopljo velja, da je psihoaktivna rastlina, ki jo naši predniki poznajo že mnogo let, prav tako pa naj bi umirjala, blažila bolečine, lahko tudi stimulirala, sama po sebi pa ne vodi v agresijo. V človeškem telesu je povezana z endokanabinoidnim sistemom, njegova naloga je, da v  telesu regulira raznovrstne procese in stanja.  S politiko drog naj bi se v osnovi ukvarjale državne vlade. Vsaka država ima svoje poglede na legalizacijo marihuane, določene so k legalizaciji naklonjene, spet druge k temu nasprotujejo in zagovarjajo prohibicijo. Države skušajo s stalnimi državnimi in mednarodnimi nadzori vplivati na dostopnost in preprodajo drog. Raziskave na področju javnega mnenja so pokazale, da so mlajše generacije tolerantnejše do marihuane kot starejše, kar se kaže v stalnem porastu legalizacije podpornikov v zadnjih 40. letih. Z novimi generacijami se mišljenje o marihuani spreminja v prid liberalizacije ter legalizacije. Tudi v Sloveniji so se začeli prvi predlogi za legalizacijo marihuane. Stranka socialnih demokratov je leta 2015 pripravila dopolnitev zakonodaje, ki bi urejala področje konoplje ter njene prodaje. Nove rešitve zakonodaje zajemajo naslednje cilje: pomoč ljudem, ki so bolni, marihuana kot alternativno zdravilo bolnikom, zavarovati osebe, ki niso polnoletne, znižanje kriminalitete na področju kaznivih dejanj, ki se navezujejo na marihuano, dati na razpolago nova delovna mesta, znižanje števila zaostankov na sodiščih, manjši obsega dela za policijo zaradi razbremenitve in povečanje priliva sredstev v državni proračun. Obstajajo pa tudi razlogi, da marihuane v Sloveniji ne legaliziramo. Razlogi za to so naslednji: povečanje uporabe in lažja dostopnost do marihuane mladih, kar bi posledično lahko pripeljalo do nezaželenih učinkov in zlorabe droge, legalizacija marihuane bi škodljivo vplivala na preventivno delo in ekonomske interese ozkega kroga ljudi. Marihuana oz. konoplja je prepovedana v večini držav po svetu. Prva država na svetu, ki je legalizirala konopljo, je bil Uragvaj, leta 2013. Marihuana se lahko v medicinske namene uporablja v 14. državah po Evropi ter nekaterih drugih državah po svetu. S sprejetjem zakona o legalizaciji marihuane je Kanada leta 2018 postala druga država na svetu, ki dovoljuje uporabo marihuane v rekreativne namene. Zelo znan in preizkušen model dekriminalizacije rekreativnega uživanja vseh vrst marihuane prihaja z Nizozemske. Legalizacija in dekriminalizacija marihuane ima na Nizozemskem neposredne ekonomske koristi. Posledice tega so manjši izdatki policije za represijo, država ima na račun konoplje izdatne davčne prilive, ljudje pa imajo nova delovna mesta.