Motiviranje varnostnega osebja v zasebnem varovanju

Z raziskavo in analizo anketnega vprašalnika sem svoje postavljene hipoteze potrdil ali ovrgel, in sicer na način, kot izhaja iz 6. točke mojega diplomskega dela.

Pred začetkom pisanja diplomskega dela sem predpostavljal, da je varnostno osebje na področju zasebnega varovanja za svoje delo (kljub zahtevnim nalogam in pooblastilom ter pomembnemu sodelovanju z državnimi varnostnimi organi) veliko premalo plačano. Posledica tega je nižja motivacija, torej zagnanost za delo, ter nižja delovna storilnost. Pred praktičnim raziskovanjem z anketo sem raziskal področje motivacije v povezavi z delom oziroma zaposlitvijo. Želel sem dokazati, da je motivacija zaposlenih v varnosti v zasebnem sektorju nižja zaradi slabega plačila. Obenem me je zanimalo, na kakšen način je mogoče motivacijo zaposlenih izboljšati. Zastavil sem si hipoteze; s prvo sem želel potrditi, da »varnostno osebje na področju zasebnega varovanja ni pretirano motivirano za delo; z drugo hipotezo sem predpostavljal, da ima »varnostno osebje na področju zasebnega varovanja glede na svoje zadolžitve in naloge prenizko urno postavko. S tretjo hipotezo sem predpostavljal, da »bi se motivacija zaposlenih za delo in njihova delovna uspešnost dvignila z zvišanjem urne postavke«.
Motivacijske dejavnike, med katerimi niso le denarni, sem podrobneje raziskal, z raziskavo oz. anketo pa sem želel poiskati načine za izboljšanje motivacije in zadovoljstva zaposlenih. Anketiral sem zaposlene na področju zasebnega varovanja.
Odgovorilo je 50 oseb, vsi moški, kar me ni presenetilo, saj se na tem področju zaposluje več moških kot žensk. Analiza starosti anketirancev je pokazala, da je skoraj tri četrtine anketirancev zelo mladih – mlajših od 25 let; sledijo mladi starosti od 26 do 35 let, ki jih je četrtina. Nekaj je starih od 36 do 46 let, število starejših anketirancev pa je zanemarljivo malo. Gre za fizično zahtevno delo v težjih delovnih pogojih, zato takšen delež ne preseneča.

Na področju izobrazbe je več kot polovica oz. 60 % anketirancev dosegla srednješolsko izobrazbo, petina višjo šolo, dobra desetina osnovno šolo, nihče pa nima univerzitetne ali višje izobrazbe.
Na področju zasebnega varovanja se je mogoče zaposliti na različnih delovnih mestih, zato sem ugotovil, katero delovno mesto je med anketiranimi najpogostejše; največ anketiranih dela kot varnostnikov, nekaj je redarjev, obstajajo pa tudi zaposleni študentje.
Bistvena ugotovitev, ki sem jo dobil z raziskavo, je višina plače. Več kot polovica anketiranih ali 64 % prejema minimalno plačo in 16 % plačo do 800 eur. Kar 80 % anketiranih torej ne presega plače 800 eur, kar potrjuje mojo hipotezo, da je urna postavka zaposlenih v zasebnem varovanju prenizka.

V zvezi s plačilom me je zanimalo tudi, ali so anketirani zadovoljni s plačilom ali ne; ugotovitev me je presenetila, saj je dobrih tri četrtine vprašanih oziroma 78 % s plačo zelo zadovoljnih, na drugem mestu pa so zelo zadovoljni. Odstotek nezadovoljnih je tako po rezultatih zanemarljiv.
Izmed dejavnikov, ki zaposlene najbolj motivirajo, se je znašla primerna višina plače, ob tem pa še varnost zaposlitve, možnost napredovanja, službene ugodnosti in denarne nagrade. S to ugotovitvijo sem hipotezo št. 1 v celoti potrdil.
Zanimalo me je tudi, ali bi se njihova motivacija ob višji urni postavki zvišala. Pritrdilno je odgovorilo 60 % anketiranih. S tem sem v celoti potrdil hipotezo št. 3.
Glede na te povzete ugotovitve sem vse postavljene hipoteze v celoti potrdil in dosegel zastavljene cilje svojega diplomskega dela.
Na koncu bom navedel le še nekaj predlogov, ki bi morda pripomogli k višji motivaciji zaposlenih.

Gre za ideje oziroma predloge ob zavedanju, da je njihova uresničitev kompleksna in dolgotrajna v smislu realizacije:
‒ zvišanje urne postavke oziroma pošteno plačilo za delo, ki ga opravljajo,
‒ ozaveščanje o pomenu zasebno varnostnega področja v javnosti s težnjo, da bi tovrstni poklici pridobivali na ugledu v družbi,
‒ zagotoviti varnost zaposlitve zaposlenim.