Komunikacija z javnostjo v gledališču x in primerjava cen abonmajev v EU

Slovensko narodno gledališče Maribor je kot največji kulturni zavod v Sloveniji specifičen, saj pod eno streho združuje tri organizacijske enote (v nadaljevanju OE): OE Drama, OE Opera in balet in OE Tehnika. Dejavnost gledališča je neprofitna in jo v celoti financira država, ki je tudi lastnik SNG Maribor. Manjši del prihodkov predstavljajo prihodki iz naslova prodanih vstopnic za različne predstave, oddajanje dvoran v najem zunanjim uporabnikom, donacije in sponzorstva.

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor sem zaposlena kot računovodski referent v računovodski službi od leta 1980. V vseh teh letih v gledališču sem opravljala različna dela: obračun avtorskih honorarjev, vodenje blagajne, izdane fakture, prejete fakture, vsa računovodska dela za festival Borštnikovo srečanje in obračun plač za vse  naše zaposlene delavce. Število redno zaposlenih v SNG Maribor je trenutno 327.

Diplomsko nalogo z naslovom Komunikacija z javnostjo v gledališču Maribor in primerjava cen abonmajev v EU sem izbrala zato, ker tudi sama veliko komuniciram z  zaposlenimi in s strankami. Komunikacija predstavlja zelo pomemben člen v verigi prodaje in trženja naših predstav.

V diplomski nalogi sem predstavila zavod SNG Maribor, opisala komuniciranje, ustvarjanje lastnih prihodkov, prodajo in trženje.

Predstavila sem gledališke abonmaje in predstave za sezono 2008/2009 tako za Dramo, Opero in balet ter koncertno dejavnost. Izvedla sem analizo o strukturi naših abonentov, kjer sem bila presenečena, da je največ abonentov prav upokojencev.

Izvedla sem tudi analizo primerjave cen vstopnic in abonmajev opernih hiš v Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem in v Sloveniji – SNG Maribor.

Na koncu sem predstavila anketo in rezultate naključnih obiskovalcev dramskih predstav, saj je povpraševanje po dramskih predstavah v letu 2008 upadlo, prav tako je upadla prodaja vstopnic.

SNG Maribor je največji kulturni zavod v Sloveniji, ki združuje pod eno streho Dramo, Opero in balet ter Tehniko. Financiranje poteka s strani države, ki je lastnik našega zavoda, vendar je to financiranje premajhno za doseganje zastavljenih ciljev. Zato veliko pozornost posvečamo ustvarjanju lastnih prihodkov – prodaji, kar posledično vpliva tudi na komuniciranje z našimi strankami oziroma kupci naših predstav.

Pri statističnem pregledu produkcije števila predstav Drame sem prišla do zaključka, da je bilo najmanj dramskih predstav izvedeno prav v letu 2008 pod vodstvom novega umetniškega vodja Drame. V letu 2008 je bilo uprizorjenih kar sedemdeset predstav manj oziroma za 26 % predstav manj v primerjavi z letom 2007, kar seveda pomeni tudi 2443 obiskovalcev manj. Tudi na tem področju bo moralo vodstvo preučiti, zakaj upada število predstav in obiskovalcev v Drami, medtem ko v Operi število obiskovalcev vsako leto narašča.

Pri ustvarjanju lastnih prihodkov bi lahko iztržili še več, glede na to, da imamo na razpolago dve veliki dvorani in kazinsko dvorano, posebej z oddajanjem dvoran v najem za podjetja in pevce, ki bi radi najeli dvorano za svoje koncerte. V času, ko tudi Slovenija že čuti recesijo, bo težko dobiti nove sponzorje in donatorje.

Naslednja ugotovitev je, da se še vedno največ obiskovalcev odloči za nakup vstopnic pri naših blagajničarkah. Menim, da imamo premalo obiskovalcev mlajše generacije, ki redno uporablja internet, zato je tudi nakup vstopnic preko interneta v tem času napredne tehnologije izredno majhen. Po podatkih o strukturi abonentov ugotavljam, da imamo največ abonentov prav upokojencev. Starostna struktura obiskovalcev dolgoročno pomeni, da bo obiskovalcev vse manj, če ne bo poskrbljeno za obisk mlajših. Predvsem mlajšim, še posebno študentom je treba predstaviti naše programe in jih motivirati za ogled predstav. Rezultati strukture abonentov kažejo, da bo treba urediti največ na področju abonmajev študentov. Univerze se ne odzivajo pri rekrutiranju študentskih abonmajev, saj trdijo, da nimajo mentorjev niti dovolj zaposlenih. Moje osebno mnenje pa je, da bi lahko v gledališču z reorganizacijo v marketingu našli delavca, ki bi se posvečal predvsem študentskim abonmajem in istočasno deloval kot mentor na univerzah.

S primerjavo cen vstopnic in abonmajev opernih hiš med članicami EU sem že v dispoziciji navedla, da imamo v Sloveniji najnižje cene, kar se je tudi izkazalo. Res je Maribor v primerjavi z drugimi mesti mnogo manjši po številu prebivalcev, vendar sem mnenja, da se mariborsko gledališče lahko enakovredno primerja z omenjenimi gledališči po profesionalni in kakovostni umetniški produkciji.

Uspešno poslovanje je močno povezano z uspešno komunikacijo. Ta se začenja pri ljudeh. Naše kupce moramo znati prepričati, da smo kvalitetno gledališče, zato jim moramo našo predstavo ponuditi na pravilen način. Z izvedeno anketo sem ugotovila, da nam to v veliki meri uspeva, saj gledališče posveča veliko pozornosti svoji prepoznavnosti. Z analizo ankete sem ugotovila tudi, da naša komunikacija med prodajnim osebjem in kupci naših predstav velikokrat ne poteka po ustaljeni komunikacijski poti in da je bilo kar nekaj nezadovoljnih kupcev, predvsem zaradi odnosa naših blagajničark do  njih.

Zavedati se moramo, da so obiskovalci naših predstav najpomembnejši, zato jim je treba zagotoviti vse, kar je v naši moči, da se bodo pri nas dobro počutili. Le tedaj bo obiskovalec od nas odšel zadovoljen, kar je zagotovilo, da se bo k nam še vrnil. Morda bo ta obiskovalec ustno podal priporočilo naprej svojim znancem in prijateljem in bo tudi to pripomoglo k še večjemu obisku našega gledališča in pridobitvi novega kupca – zadovoljnega kupca, z njim pa se bo povečal tudi lastni prihodek.