Kako fizične osebe skrbijo za varovanje svojih nepremičnin – kot pomemben element vodenja gospodinjstva

Z diplomsko nalogo smo želeli raziskati, kako ljudje skrbijo za preventivo pri varovanju svojih gospodinjstev in posledično za varnost svoje družine, kako so pri tem uspešni ter koliko denarja so za to pripravljeni odšteti. Zanimalo nas je predvsem, kaj naš vzorec pokaže o zadovoljstvu tistih, ki v svojih nepremičninah redno uporabljajo varnostne sisteme. Glede na današnji tehnološki napredek smo preverjali, kako pogosto svojo odsotnost od doma razkrivajo širši množici preko socialnih omrežij in s tem tvegajo možnost za vlome in zlorabo nepremičnin.

V diplomskem delu smo preverjali tri zastavljene trditve. Z anketnim vprašalnikom smo dobili vpogled, kako ljudje iz našega vzorca v povprečju skrbijo za preventivno varovanje svojih nepremičnin in gospodinjstev. Z rezultati smo dosegli zastavljene cilje, saj se je izkazalo, da anketirani v splošnem čutijo potrebo za preventivne varnostne ukrepe. Morda razlog tiči v tem, da se zato doma počutijo varne. Namesto, da bi se ukvarjali z vsako varovalno komponento posebej (npr. cilindrični vložki), se raje odločajo za nakup protivlomnih vrat, ključavnic, ki se zaklepajo na več mestih na vhodnih vratih in se odločijo za montažo protivlomnega alarmnega sistema s senzorji gibanja ter celovito poskrbijo za preventivne varnostne ukrepe že na vhodu.

Prvo trditev, ki se glasi: »Več kot polovica vprašanih ne uporablja preventivnih varnostnih sistemov«, se torej ovrže, kar pomeni, da smo na vzorcu vprašanih ugotovili, da v splošnem uporabljajo vsaj eno vrsto preventivnih varnostnih ukrepov, naj bo to večtočkovna ključavnica ali pa dodatne prečne zapore na vhodnih vratih. Le majhen delež (13 %) vprašanih je tukaj odgovorilo, da ne uporablja nobenih preventivnih varnostnih ukrepov.

Druga trditev: »Več kot polovica vprašanih svoj odhod na dopust objavlja na socialnih omrežjih«, se prav tako ovrže, saj se očitno zavedajo, kakšno škodo bi si s tem lahko povzročili. V času dopustov se namreč število vlomov poveča. Predvidevamo, da svoj odhod na dopust na socialna omrežja objavljajo večinoma tisti, ki si ne lastijo svoje nepremičnine ali pa so še premladi, da bi sploh razmišljali o njej. Morda je razlog objav tudi v tem, da anketirani ne razmišljajo o posledicah, ki bi jih te objave lahko prinesle ali pa popolno zaupajo svojim sledilcem na socialnih omrežjih.
Tretja trditev: »Vsaj tretjina anketiranih za varnostne preventive odšteje manj kot 100 EUR«, se sprejme, saj je tako odgovorilo 39 % vprašanih. 12 % jih je celo trdilo, da za preventivne varnostne ukrepe ne namenjajo denarja. Menimo, da so ljudje premalo obveščeni o vseh možnih variantah sistemov varovanja, s katerimi bi lahko preprečili vlom in krajo premoženja.

V Sloveniji je najbolj pogosta vrsta vloma v večini primerov še vedno s pomočjo nasilnih dejanj, kot je npr. razbijanje oken in vrat, zato je posebej treba skrbeti za preventivne varnostne ukrepe. To pomeni, da lahko že z majhno investicijo v varovanje nepremičnine storilca odvrnemo od kaznivega dejanja. Smiselno je slediti razvoju tehnologije tudi na področju varovanja gospodinjstev in nepremičnin, saj je zagotavljanje varnosti družine pomemben dejavnik na poti do kvalitetnega življenja. Po drugi strani je priporočljivo, da se na socialnih omrežjih izogibamo podrobnejšemu opisu, ko zapustimo svoj dom in za kako dolgo.

S to raziskavo smo se poglobili v problematiko neuporabe varnostnih sistemov – kakšno vrsto varovanja in varnostnih ukrepov fizične osebe v realnosti uporabljajo. Opazili smo, da v splošnem s finančnimi investicijami v zagotavljanje varovanja ne pretiravajo. Zdi se nam, da so kljub vsemu še premalo obveščeni o možnih preventivnih varnostnih ukrepih. Menimo, da dandanes ni potrebno veliko, da s pomočjo tehnologije zaščitimo svoje nepremičnine in tako še dodatno povečamo občutek varnosti svojih domov in družine. To diplomsko delo je lahko odlična iztočnica za nadaljnje raziskave in obveščanje o preventivnih varnostnih ukrepih tudi v prihodnje.