Izdelava projekta sodobnega hleva za mlado pitano govedo za naročnika X

Skozi diplomsko delo je predstavljen postopek pridobitve gradbenega dovoljenja na primeru hleva za mlado pitano govedo s strojno lopo in koritastim silosom za naročnika. Sam postopek temelji na pridobitvi gradbenega dovoljenja in projektiranju v skladu z obstoječo zakonodajo na državnem nivoju in z ureditvenimi pogoji na lokalnem nivoju.

Želja investitorja je bila povečanje same zmogljivosti kmetije, kar je seveda prineslo razmišljanje o novem, izboljšanem in sodobnem objektu, ki bi omogočal uresničitev teh sanj. Ker se je izkazala tudi potreba po novem prostoru za shranjevanje kmetijske mehanizacije in shranjevanje krme in ker je teren dopuščal takšno umestitev objekta, se je izvedel projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za kmetijski objekt hlev za mlado pitano govedo s strojno lopo in koritastim silosom.

Lokacija objekta sodi zaradi razgibanosti terena in same zemljine med zahtevnejše, saj se nahaja na JZ delu Slovenskih goric. Dostopnost do kmetije je omogočena z urejene javne poti, prav tako je urejena komunalna urejenost obstoječega kmetijskega gospodarstva. Priključitev novega objekta na javno komunalno infrastrukturo bo potekala preko obstoječih priključkov.

Sam hlev predstavlja dobre tehnološke rešitve za dobro počutje živali in zmanjšan obseg dela naročnika. Hlev bo imel 14 boksov za rejo mlade pitane govedi. Po sredini hleva bo v celotni dolžini za potrebe krmljenja izveden krmilni hodnik. Tlak v boksih za pitance predstavljajo betonske rešetke, na krmilnem hodniku pa zglajen beton. Temeljenje objekta je narejeno na podlagi geomehanskega poročila in projekta gradbenih konstrukcij. Temelje predstavlja betonska plošča. Strešna konstrukcija bo sestavljena iz primernih prečnih in sekundarnih nosilcev. Nasloni se na stebre na vzdolžnih obodnih stenah ter na stebre na vsaki strani krmilne mize. Za potrebe prezračevanja se nad slemenom izvede še slemensko prezračevanje. Pod hlevom so za potrebe odgnojevanja izvedeni kanali za gnojevko. Na S fasadi se je zaradi potreb shranjevanja kmetijske mehanizacije izvedla še strojna lopa, na J fasadi pa zaradi potreb shranjevanja krme in lahkega dostopa do nje še koritast silos.

Za dobro počutje živali je poskrbljeno z dovolj velikimi boksi za mlado pitano govedo, ki so glede na predpisane standarde projektirani v večji velikosti, kot je predpisano. Prav tako so zaradi dobrih higienskih razmer v hlevu pod celotnima linijama boksov izvedeni kanali za gnojevko, ki so projektirani za 6-mesečno skladiščenje in naknadni razvoz na kmetijske površine. Za dobro počutje živali je poskrbljeno tudi z dobrim prezračevanjem objekta in dobro oskrbo z vodo.

Izdelava vodilne mape je potekala skladno s pridobljeno lokacijsko dokumentacijo, veljavno zakonodajo ter v skladu s pridobljenimi projektnimi pogoji, na podlagi katerih smo po izdelavi projektne dokumentacije pridobivali soglasja na projektne rešitve.

Izris načrtov v načrtu arhitekture pa predstavlja grafični prikaz vseh arhitekturnih značilnosti objekta, podkrepljen s tekstualnim delom načrta arhitekture.

Po vseh končanih postopkih smo projekt z vsemi potrebnimi sestavinami oziroma segmenti kompletirali v treh izvodih. Dva sta za upravno enoto in eden za naročnika. Na podlagi predložene dokumentacije je bilo izdano gradbeno dovoljenje za obravnavani objekt.

Rdeča nit oziroma osnovna teza diplomskega dela je bila skozi delo dokazati, da dobra funkcionalnost objekta in živalim prijazno okolje prinašata kmetijskemu gospodarstvu samo pozitivne učinke in je tako finančni vložek v projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja več kot upravičen.

V obstoječih objektih je prostora za 47 glav živine, kar znaša 25,35 GVŽ, po projektu in izvedbi pa se bo stalež na kmetijskem gospodarstvu (torej obstoječi in novi objekt skupaj) povečal za kar 62 glav živali (pretežno mlado govedo in govedo nad 2 letoma) torej na 109 glav živine, kar preračunano znaša 65,85 GVŽ. Posledično se močno povečata prireja in prodaja mesa naročnikom ter prihodek na kmetiji.

V obstoječem objektu je treba krmo ročno polniti na krmnih mestih, ki so postavljena samo na nekaterih mestih. V projektu novega hleva se je projektiral krmilni hodnik, ki zagotavlja naročniku strojni raznos krme s pomočjo traktorja, ki se zapelje po krmilnem hodniku.

Pri kanalih za gnojevko je predvideno potopno mešalo za mešanje gnojevke. Potopno mešalo je upravljano mehansko, tako da se gnojevke več ne meša ročno, ampak se ureja in nadzira preko nadzorne plošče, na kateri so vsi potrebni ukazi. Črpanje gnojevke bo urejeno preko jaška za prečrpavanje, preko katerega se gnojevka prečrpa v cisterno in je pripravljena za odvoz na kmetijske površine. Prezračevanje je urejeno na dva načina, in sicer preko protivetrnih mrež in slemenskega prezračevanja. Tako je omogočeno boljše prezračevanje kot v obstoječem hlevu in posledično manj emisij.

Za osvetlitev v hlevu je ustrezno poskrbljeno, saj je po projektu projektiranih 31,50 m2 površin, kar ustreza normativu najmanj 1/15 talne površine hleva.

Oskrba z vodo za živali je v starem objektu urejena preko zbiralnih posod in živali zaradi količine nimajo vedno dostopa do nje oziroma morajo čakati za napajanje. V novem hlevu je predvidenih 8 napajalnikov, kar pomeni, da so v vsaki liniji boksov enakomerno porazdeljeni 4 napajalniki. Z boljšimi napajalniki in strojno opremo hleva je živalim omogočen hitrejši dostop do vode, ki je vedno sveža in na voljo.

Strojna lopa je del hleva in je postavljena za S fasado hleva, kar pomeni, da je omogočen hiter dostop do kmetijske mehanizacije, ki je potrebna za dobro vzdrževanje in delovanje objekta (krmljenje, črpanje gnojevke itd.).

Koritast silos je prav tako del hleva, postavljen za J fasado hleva, kar pomeni, da je krma nameščena blizu živali in omogočena takojšnja možnost polnjenja krmnih mest.
Skozi celotno diplomsko delo in navedenih dejstev sem dokazal osnovno trditev diplomskega dela in jo v celoti potrjujem.

Izredno sem vesel, ker lahko sodelujem pri takšnih projektih, ki predstavljajo nov korak v razvoju kmetijstva. Spoznavam, da je za popoln razvoj in preboj slovenskega kmetijstva potrebno sodelovanje na več ravneh. Od državnega, lokalnega do razmišljanja naročnikov in projektantov ter predvsem sprejemanja in čim hitrejšega vpeljevanja novih tehnoloških rešitev v kmetijske objekte.

Prav tako si želim več posluha države pri takšnih investicijah. Razvoj kmetijstva je izrednega pomena za človeštvo in samo razvoj je tisti, ki prinaša boljše rezultate, večjo produktivnost in finančno stabilnost.

Ker gre pri izvedbah takšnih projektov za velik denar, sta država in Evropska unija v preteklih letih že sodelovali pri sofinanciranju. Evropska sredstva so bila razdeljena na podlagi več kriterijev. Izpolnitev teh kriterijev je bila osnova, da je bila kmetijam, ki so se na razpise prijavile, dodeljena višina nepovratnih sredstev. Takšna praksa in razpisi bi se morali za dober razvoj kmetijstva kot celote izvajati vsako leto na več ravneh. Le tako bi se projektna dokumentacija, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, lokacijski podatki, tehnologija, zakonodaja, ureditveni pogoji, kmetijsko gospodarstvo, komunalna oskrba, oblikovanje objekta naše kmetijstvo, ki je v tem trenutku v sivem povprečju, dvignilo in prinašalo boljše in konkurenčne rezultate.

[deof_form download_text=”adej-ovacicpdf.pdf” download_url=”http://truba.interaktivni-studio.com/wordpress/academiaBlog/wp-content/uploads/2015/08/adej-ovacicpdf.pdf”]