Vas zanima študij pri nas?
Izpolnite spodnji obrazec za prijavo v program. V roku enega dneva vam bomo posredovali vse potrebne informacije o vpisu.
Programsko inženirstvo
V diplomskem delu smo raziskovali uporabo mikroračunalnika Raspberry Pi za izboljšanje varnosti v manjših podjetjih. Preučevali smo operacijski sistem Linux, ki poganja Raspberry Pi in se osredotočili na cenovno ugodne rešitve, ki so dostopne podjetjem z usposobljenim osebjem ali zunanjo IT podporo.
V okviru raziskave smo namestili Pi-hole, ki nam je omogočil nadzor nad omrežjem, blokiranje zlonamernim domen in oglasov. Pi-hole je bil ključnega pomena pri izboljšanju učinkovitosti DNS poizvedb, kar je posledično povečalo varnost omrežja in izboljšalo uporabniško izkušnjo zaposlenih.
Ob tem smo zmanjšali tveganje za okužbo z virusi in napade zlonamerne programske opreme, kar je vodilo k boljši zaščiti podatkov v podjetju. Zaposlenim smo omogočili varen dostop do omrežja tudi zunaj podjetja z vzpostavitvijo VPN strežnika. Za to smo uporabili platformi WireGuard in OpenVPN. Varna povezava z uporabo VPN je bila ključna za zaščito občutljivih informacij in je zaposlenim omogočila dostop do virov podjetja za delo od doma.
Varna povezava je omogočena za dostop tudi zunaj meja Slovenije, v kolikor je službena naprava povezana v aktivno internetno povezavo. Pri implementaciji rešitev smo naleteli na različne tehnične izzive, zlasti pri uporabi statičnega IP naslova, kar je zahtevalo od nas dodatno konfiguracijo in podaljšalo potreben čas nastavitve. Za zbiranje podatkov o stanju mikroračunalnika in sistema Linux smo uporabili Docker platformo in sistem kontejnerizacije.
Ta pristop nam je omogočil večji nadzor in stabilnost nad celotnim sistemom. Periodično smo v ozadju izvajali teste na področju hitrosti povezave, ki smo jih na to z grafi prikazali s pomočjo spletnega vmesnika Speedtest Tracker. Z uporabo Grafane in Prometheusa v Docker-ju smo prikazovali porabo pomnilnika, obremenitev in temperaturo CPU-ju, uporabo diska in Pi-hole varnostne metrike.
Konfiguracijo in nadzor sistema smo izvajali skozi terminal z pomočjo orodij, kot so Putty, WinSCP, Notepad++. Podatke smo vizualizirali v spletnem brskalniku Chrome. Ta pristop je omogočil enostavno upravljanje z različnimi komponentami sistema in zagotavljanje preglednosti podatkov.
Za raziskavo hipotez in doseganje ciljev smo uporabili kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metod. Kvantitativni podatki so zajemali rezultate hitrostnih testov in analize delovanja sistema, medtem ko so kvalitativni podatki izhajali iz izkušenj z implementacijo in konfiguracijo skozi diplomsko delo.