Funkcija nabave v javnem sektorju

Na trgu se srečujeta ponudba in povpraševanje z namenom pridobitve oziroma prodaje blaga in storitev.

V sodobnem času se interakcija med kupci in ponudniki iz geografskega okolja seli na internet in uporaba elektronskega poslovanja oblikuje globalni trg, kar povečuje ekonomsko učinkovitost in preglednost konkurenčnega trga.

Konkurenca ni značilna samo v tržno naravnanem gospodarstvu, ampak je prisotna tudi v javnem sektorju.

Naloga nabavne funkcije v vsakem podjetju oziroma organizaciji je, da poskrbi za oskrbo podjetja s potrebnimi surovinami, materialom, energijo, storitvami, stroji ipd. Vse to mora biti ustrezne kakovosti, na pravem mestu ob pravem času in po primerni ceni.

Državno odvetništvo spada v javni sektor, v katerem sta nabava blaga in storitev urejena preko javnih naročil, se pravi na podlagi pogodb, ki jih sklepajo Državno odvetništvo kot naročnik in izbrani dobavitelji.

Na Državnem odvetništvu smo pri nabavi blaga in storitev omejeni s predpisi o javnih naročilih. Pri opravljanju naše dejavnosti porabljamo proračunski denar, zato moramo pri nabavi upoštevati postopek javnega naročila, pri katerem izbiramo najugodnejšega ponudnika ali na podlagi cene ali pa ekonomsko ugodnejše ponudbe.

Kot naročnik moramo natančno upoštevati vse predpise o javnih naročilih. V Republiki Sloveniji je bil tak postopek javnega naročanja sprejet leta 1997 s sprejetjem Zakona o javnih naročilih. S tem sta se povečala razvidnost poslovanja naročnikov in njihova gospodarna poraba javnih sredstev in preprečevaje neenakosti med ponudniki, povečala pa se je tudi njihova konkurenčnost.

S pojavom javnih naročil se je različnim ponudnikom omogočil vstop na trg, kjer se lahko borijo za stranke. Državne ustanove kot povpraševalec nabavljajo blago in storitve, ki jih potrebujejo pri svojem delovanju.

Z diplomsko nalogo sem želela prikazati, kakšno funkcijo ima nabava v javnem sektorju. Predvsem sem raziskovala, ali z javnimi naročili dosegamo zadostno kakovost blaga in storitev ter kako in na kakšen način bi lahko pritegnili še več potencialnih ponudnikov ter s tem morda povečali kakovost blaga in storitev.

V prvem delu sem uporabila deskripcijsko metodo, kjer sem uporabila strokovno literaturo za opis teorije, pojmov in dejstev ter metodo klasifikacije, s katero sem definirala pojme.

V drugem delu pa sem uporabljala analitičen pristop, kjer sem uporabila metodo analize in spraševanja zaposlenih, od katerih sem dobila podatke, s katerimi sem poleg preverjanja, kako teorija deluje v praksi, naredila še analizo stanja in zadovoljstva uporabnikov ter na podlagi tega izdelala priporočila za kakovostno izdelavo ponudb.