Vas zanima študij pri nas?
Izpolnite spodnji obrazec za prijavo v program. V roku enega dneva vam bomo posredovali vse potrebne informacije o vpisu.
Gradbeništvo
Trajnostna gradnja pomeni ekonomično in okolju prijazno gradnjo. Pri prenovi spomeniško zaščitenih objektov je pomemben dejavnik ohranjanje kulturne dediščine in hkrati v največji možni meri izboljšanje energetske učinkovitosti.
Poseben poudarek je na kakovostni izvedbi del v skladu s kulturnovarstvenim soglasjem. Spomeniško zaščitena osnovna šola stoji v starem mestnem jedru in je zgodovinsko pomemben objekt, vendar je potreben celovite obnove, pri kateri je treba ohraniti izvirni videz stavbe in zagotoviti, da je energetsko ustrezna.
Prenova je obsegala energetsko sanacijo fasade in zamenjavo obstoječih dotrajanih oken s popolno kopijo starih oken, vendar z boljšimi toplotnimi ter drugimi lastnostmi.
S kakovostno vgradnjo oken s pripadajočimi kakovostnimi materiali in z odlično metodo vgradnje po sistemu RAL lahko zagotovimo energetsko učinkovitost ter zmanjšamo stroške ogrevanja.
Zelo pomembno je, da ima izvajalec del potrebno znanje in veščine, uporablja sodobne materiale ter daje garancijo za storitve in materiale. Pri izvajanju zaključnih del morajo biti monterji primerno opremljeni in imeti na razpolago ustrezno orodje za delo.
V postopku celovite sanacije je treba najprej zagotoviti ustrezno dokumentacijo in dovoljenja, skleniti gradbeno pogodbo ter pridobiti varnostni načrt.
V kulturnovarstvenih pogojih so predpisane smernice, ki jih je treba upoštevati pri pripravi posameznih postavk za zamenjavo oken, za katere je treba pridobiti še kulturnovarstveno soglasje.
Pri nabavi materiala se upošteva toplotna prevodnost oken, in sicer okvirja ter zasteklitve. Z vgradnjo novih energetsko varčnih lesenih škatlastih oken, vgrajenih po sistemu RAL, se je izboljšala energetska učinkovitost, saj imajo nova okna dvojno zasteklitev in manjšo toplotno prevodnost.
Za celovito sistemsko rešitev je izrednega pomena, da je tesnjenje med konstrukcijo in okvirjem izvedeno po načelu tesnjenja v treh ravneh. V zasebnem sektorju se velikokrat odločajo za nizkoenergijsko gradnjo tudi na podlagi stroškov, ki pri tem nastanejo.
V javnem sektorju pri prenovi stavb kulturne dediščine uporabljajo smernice za energetsko prenovo, ki zajemajo tudi zamenjavo stavbnega pohištva. Energijsko varčna gradnja je izziv prihodnosti za zasebni in tudi javni sektor.