Energetska sanacija objekta osnove šole Veržej

Diplomsko delo govori o tem, kako in na kakšen način energetsko učinkovito sanirati obstoječo stavbo. V uvodu smo opredelili problem, namen in cilje diplomskega dela – to je, seznaniti se s postopkom energetske sanacije javne stavbe, pregledati in se seznaniti z veljavno evropsko in slovensko zakonodajo (direktiva EPBD 2010, EZ-1, PURES 2 in tehnična smernica TSG-1-004:2010) ter preučiti njene glavne zahteve na primeru energetske sanacije Osnovne šole Veržej.

Nekateri posamezniki, investitorji, ki se odločijo za energetsko sanacijo stavbe, si celoten projekt razlagajo precej poenostavljeno. Resda obstaja razlika med zahtevami iz zakonodaje pri javni stavbi, na primer osnovna šola v primerjavi s stanovanjsko hišo, na primer manjša družinska hiša, vendar kot smo ugotovili, je postopek energetske sanacije kakršnekoli vrste stavbe enak.

Iz primera energetske sanacije Osnovne šole Veržej je bilo ugotovljeno, da obravnavana stavba spada med nestanovanjske stavbe, in sicer med javne stavbe (osnovna šola). Ugotovitev je bila, da so zahteve za investicijske ukrepe v primeru energetske sanacije Osnovne šole Veržej, cca. 10 % strožje kot zahteve za stanovanjske in druge stavbe. Na porabo energije v javnih stavbah najbolj vplivajo sistemi ogrevanja, hlajenja in razsvetljave.

Vpliv pa ima tudi sistem ovoja stavbe, ki vpliva na porabo toplote oziroma hladu in dnevne osvetljenosti v stavbi. S pomočjo sanacije oziroma obnove stavbnega ovoja zmanjšamo toplotne in električne obremenitve stavbe in s tem lahko dosežemo vidne prihranke energije. Za energetsko sanacijo stavbe je potrebno izdelati akcijski načrt kako se sploh lotiti energetske sanacije.

Razširjeni energetski pregled in terenski ogled stanja nam da vpogled v obstoječe stanje objekta OŠ Veržej. S tem izdelovalec projektne dokumentacije pride do popisa obstoječega stanja in delovanja elementov ter sistema ovoja stavbe. Naslednji korak je presoja primernosti možnih ukrepov varčevanja energije in akcijski načrt, ki opisuje ukrepe energetske sanacije. Tako iz izhodiščnih podatkov obstoječega stanja predvidimo, kje in kakšne so pomanjkljivosti objekta ter preučimo postopek, kako se pravilno lotiti prenove.

Zato je pred večjo prenovo oziroma večjo energetsko prenovo objekta priporočljivo izdelati energetski pregled, pregledati stavbo na terenu in dodobra preučiti vse ukrepe, kateri so izvedljivi glede na finančen vložen naročnika. Za izhodiščne podatke o porabi energije je priporočljivo uporabiti primerjavo energetskih kazalcev stavbe, torej »bencmarking« z drugimi stavbami. S tem pridemo do prvih rezultatov, kako energetsko potratna je obravnavana stavba.

V praksi se, po ugotovitvah, na žalost še prevečkrat dogaja, da se energetske sanacije izvajajo izven veljavnih predpisov in postopkov o učinkoviti rabi energije. Predvsem se to dogaja pri manjših enodružinskih hišah, kjer se lastniki stavb brez predhodne konzultacije s strokovnjaki lotijo energetske sanacije objekta. Pri tem je rezultat sicer lahko nižja poraba energije, ampak so lahko stroški investicijskih ukrepov visoki in na koncu precej višji od pričakovanih. V tem primeru ne pridemo do želenih prihrankov, saj se nam ti stroški v želenem časovnem obdobju ne povrnejo. Zakaj je temu tako, lahko najdemo več razlogov.

Eden izmed najpogostejših pa je verjetno finančni razlog. Je pa razlog tudi nepravilen postopek energetske sanacije od same zasnove, kako se lotiti sanacije, uporabe neustreznih toplotnoizolacijskih materialov, nepravilne vgradnje stavbnega pohištva, neustrezne zamenjave sistemov za ogrevanje do neupoštevanja detajlov na stavbnem ovoju, kjer lahko pride do toplotnih mostov. Prav zato, da se takim nevšečnostim izognemo, je opisan postopek pravilne energetske sanacije objekta po veljavni zakonodaji in predpisih.

Skozi opisan primer v diplomskem delu smo želeli predstaviti prihranke pri mesečnih in letnih stroških delovanja ogrevalnih sistemov, električne energije in vzdrževanja. Tako smo ugotovili, da lahko prihranke energije dosežemo v več korakih, kot na primer: izboljšave sistema oskrbe s toploto, izbiro energetsko učinkovitejših proizvodov in vgradnja sistemov z obnovljivimi viri energije. Pomembno pa je, da se k vsem tem korakom doda še pravilno usmerjanje uporabnikov k boljšim navadam. Izvedljivost vseh ukrepov k izboljšanju energetske učinkovitosti je odvisna od posameznih ukrepov in finančne strani ukrepov.

Ugotovitve za posamezne ukrepe lahko presodijo strokovnjaki za energetske sanacije, vendar je na koncu vseeno odločitev naročnika, kateri ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti se bodo izvedli. Na to pa predvsem vpliva prej omenjena finančna stran ukrepov, saj je dandanes do sredstev za financiranje le-teh zelo težko priti. Lahko pa že z najmanjšimi ukrepi prihranimo. Na primer z zamenjavo starih radiatorskih ventilov z novimi termostatskimi ventili lahko prihranimo že do 10 % energije za ogrevanje. Če pa tu vključimo še usmerjanje uporabnikov k boljšim navadam pri uporabi, kot na primer zapiranje termostatskih ventilov ob odhodu in izboljšanje njihovih navad pri prezračevanju prostorov, potem so lahko ti prihranki še dodatnih 5-10 % večji.

Za točne prihranke pri porabi energije za ogrevanje in hlajenje ter prihranke električne energije je priporočljivo izdelati še energetski izračun stanja po energetski prenovi stavbe. Kljub temu, da energetski izračun ne rabi biti izdelan v projektni dokumentaciji – PZI, ki je neke vrste vodilo za investicijska in vzdrževalna dela.

Eden izmed ciljev diplomskega dela je bil tudi stroškovno ovrednotiti celotno energetsko sanacijo. Stroški investicije, ki so bili povzeti iz projekta PZI, ki ga je izdelal Gradal, Bojan Sekereš s.p., so prikazani v obliki projektantskega popisa del za dela na fasadnem ovoju in skupne končne rekapitulacije vseh investicijskih del.

Notranja stopnja donosa vlaganj v energetsko sanacijo obstoječega ovoja stavbe povrne v prvih letih običajno med 5 % in 25 % v obliki prihrankov. Vse pa je odvisno od prvotnega stanja ovoja, razporeditve prostorov, cen dela, cen energije in pogojev financiranja. Je pa končni rezultat, ki ga zagotavlja pravilen postopek energetske sanacije stavb, od natančne projektne dokumentacije do pravilne izvedbe vseh sanacijskih del na stavbi, energetsko učinkovitejša stavba z nizkimi stroški energije in je kot takšna definitivno dobra naložba za prihodnost.