Energetska sanacija enodružinske hiše

Okrog 40 % proizvedene energije je proizvedene za potrebe stavb, kar lahko z energetsko varčno gradnjo zmanjšamo. Izvedba ukrepov za zmanjšanje energije za ogrevanje pa ni omejena le na novogradnje, učinkovito se lahko izvajajo tudi na obstoječih, starih stavbah. Največje energetske prihranke je možno doseči s kakovostno sanacijo ovoja stavbe. Z uporabo pravilnih ukrepov za zmanjšanje porabe energije se lahko vsaka stavba približa energetsko varčnim hišam. Med prednosti energijsko učinkovite stavbe lahko štejemo višjo kakovost bivanja v sanirani stavbi, višjo kakovost zraka v stavbi, sploh če pri gradnji uporabljamo ekološke materiale, manjšo porabo energije za ogrevanje in s tem tudi manjše stroške ter zmanjšanje emisij CO2.

V diplomski nalogi sem raziskal težavo potratne stavbe, kjer je kljub narejeni toplotni izolaciji ogrevanje največji porabnik energije. Ker z leti narašča skrb za okolje in odvisnost od neobnovljivih virov energije, se države borijo proti temu z zviševanjem standardov, ki jih morajo stavbe dosegati. Tako je 1. julija 2010 v Sloveniji stopil v veljavo nov Pravilnik, ki ureja področje projektiranja, gradnje in vzdrževanja stavb – PURES 2010. Pravilnik je bil sprejet na osnovi zahtev, ki jih predpisuje evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb. Direktiva državam članicam nalaga, da določijo minimalne zahteve, ki jih morajo nove in obstoječe stavbe dosegati, uredijo izračun energetske učinkovitosti stavb, energetsko certificirajo stavbe, uredijo redne preglede kotlov, podnebnih sistemov itd.
Ogrevanje predstavlja do 60 % energije, preostalo energijo porabimo za segrevanje sanitarne vode, kuhanje, razsvetljavo in gospodinjske aparate. Izgub pri ogrevanju stavbe ne moremo ustaviti, lahko pa jih z izboljšanjem toplotne izolacije znatno zmanjšamo, kar smo dokazali tudi na našem primeru. Pri načrtovanju doma si prizadevamo oblikovati prostor, ki bo ob čim manjši rabi energije za ogrevanje dosegal toplotno bivalno ugodje.

Tako bi s sanacijo ovoja stavbe, ki sem ga analiziral, zmanjšali letno porabo energije za ogrevanje za 23 %. Z izračuni pred in po sanaciji sem izračunal, da zastavljenega cilja, ki je bil 30 %, nisem dosegel. Kljub nedoseženemu cilju sem se številki precej približal in dokazal zmanjšanje potrebne energije za ogrevanje stavbe in s tem tudi stroške dobave energentov. Na kurilno sezono porabi naša stavba 28060 kWh energije, za vzdrževanje stalne temperature v prostorih (24 ºC ). To številko sem s prikazano sanacijo znižal na 22814  kWh in tako dobil razliko 5246 kWh . Če to razliko podelimo z dnevno porabo energije, lahko izračunamo številko dni, za katere nam ta razlika zadostuje, da vzdržujemo stalno temperaturo v stavbi. Tako ob porabi 230 kWh dobimo 23 dni, ob porabi 187 kWh pa 28 dni. Dobimo razliko 5 dni, kar pomeni, da v primerjavi s starim stanjem lahko po sanaciji 5 dni živimo v hiši z zastonj ogrevanjem.

Izračunal sem, da bi bil prihranek pri znižanju potrebne energije z 230 kWh na 187 kWh od 110 € do 440 € na sezono. Strošek za nabavo kurilnega olja bi se nam povrnil v 50 letih, za nakup drv pa v 200 letih. Ta številka je res ogromna, vendar v našem primeru, kjer kurimo z domačim lesom, torej ga dobimo zastonj, bi se tudi ta prihranek poznal. To število bi sicer lahko bilo večje, če bi k sanaciji pristopili z gradbenimi ukrepi − zamenjavo oken, vrat in podobno. Za boljšo izrabo sončne energije bi lahko povečali okenske površine na sončni strani in s tem pripomogli tudi k segrevanju bivalnih prostorov.

Energenti so vedno dražji, zato smo primorani razmišljati o čim večji energetski neodvisnosti. Tako bi lahko ob sanaciji ovoja razmišljali tudi o vgradnji nove centralne peči na lesno biomaso. Ker je Slovenija tretja najbolj gozdnata država, bi morali razmišljati v tej smeri in izkoriščati dobrine, ki nam jih domovina ponuja. Kljub veliki gozdnatosti imamo v Sloveniji še vedno eno najnižjih stopenj izkoriščenosti lesne biomase za proizvodnjo energije.
Tudi obnovljivi viri so pomemben vir energije. So okolju prijazni in pridobivanje energije z njih za sabo ne pušča nobenih odpadkov, zato se dandanes veliko razmišlja tudi v tej smeri. Pri energetski sanaciji lahko uporabimo enega od obnovljivih virov energije. Najprimernejše se mi zdi uporabiti sončno energijo. Ker živimo na Goričkem, kjer je veliko sončnih dni, lahko to izkoristimo in na streho namestimo sončne kolektorje. S pomočjo fotovoltaike in ostalih elementov lahko zelo učinkovito uporabimo sončno energijo za ogrevanje in hlajenje prostorov, dnevno svetlobo, kuhanje in toplo vodo.

Analize so pokazale, da vračilni roki vloženega denarja presegajo 25 let, zato se mnogim sanacije ne zdijo ugodne. Seveda se preprosti ukrepi, kot je toplotna izolacija podstrešja, povrnejo že v nekaj letih, če ne upoštevamo stroška sanacije. Slednja predstavlja za lastnike velik strošek, vendar opazimo tudi precejšnji prihranek pri dobavi potrebne energije. Zato je energetsko sanacijo smiselno presojati z vidika dodatne naložbe za izboljšanje toplotne zaščite stavbe.