Embalaža, okolje in ločeno zbiranje odpadkov

Problematika oskrbe s surovinami se zdi relativno manj zaskrbljujoča kot problematika uničevanja naravnega okolja z odpadki, saj razvoj tehnologije in praksa iz preteklosti dajeta upanje za odkrivanje nadomestkov za naravne surovine ali njihovo zamenjavo z drugimi, bolj razširjenimi surovinami. Žal pa ne moremo računati na pomoč tehnologije pri zagotavljanju nadomestkov za neokrnjenost naravnih lepot in večanje naravne asimilacije in regenerativne sposobnosti okolja.

V deželah Evropske skupnosti, in s tem seveda tudi v Sloveniji, velja načelo, da mora povzročitelj odpadkov za njihovo zmanjševanje v največji možni meri poskrbeti sam. Povedano z drugimi besedami, mora se truditi preko sistema ločenega zbiranja odpadkov, načinov oziroma izbire nakupov živil in drugih artiklov za svoje življenjske potrebe, da je odpadkov čim manj in da je s tem njegov delež pri obremenjevanju okolja čim manjši.

V diplomski nalogi sta obravnavani v bistvu dve obširni temi. Prva je embalaža, kjer spoznamo, zakaj je potrebna, iz česa je, njen razvoj skozi čas in pa vpliv na samo okolje. Z ozirom na to, da ima embalaža kar precejšen delež med odpadki, v drugem delu obravnavamo zmanjšanje deleža odpadkov; eden zelo pomembnih segmentov pri tem je ločeno zbiranje odpadkov. Osredotočili smo se na občino Ruše.

Opravili smo raziskavo o zadovoljstvu gospodinjstev z zbirnimi mesti – ekološkimi otoki (EO), kaj zbirajo ločeno, koliko se poslužujejo EO, zbirnega centra v občini in pa zbiranja odpadkov od vrat do vrat. Vse odgovore in pripombe smo strnili v raziskavi, dobljene rezultate pa prikazali v tabelah in grafikonih.

Slovenci smo civiliziran narod, ki mu ne bi smelo bit težko razumljivo, kako in zakaj je potrebno zmanjševati količine odpadkov. V nenehni skrbi za naše okolje smo prepričani, da bomo vsi skupaj storili vse, kar je v naši moči, da zmanjšamo količino odpadkov in s tem pripomogli k zmanjšanemu obremenjevanju našega okolja.