Dvig produktivnosti z uporabo izbranih metod vitke proizvodnje

V tem diplomskem delu se je raziskovalo, ali je s pomočjo izbranih metod vitke proizvodnje možno dvigniti produktivnost v proizvodnem obratu.

Natančno je opisana proizvodnja, ki jo delimo na posamezno, masovno in procesno ter prikazana primerjava med posamezno, masovno in vitko proizvodnjo.

Podrobno je predstavljena zgodovina in razvoj vitke proizvodnje, njenih sedem vrst izgub (zaloge, čakanje/zamude, izmet, prekomerna proizvodnja, nepotrebni gibi, transport, pretirana obdelava) ter pet osnovnih načel vitke proizvodnje (vrednost z vidika kupca, tok vrednosti, pretočnost, vlečenje, prizadevanje za odličnost).

Predstavljene so izbrane metode vitke proizvodnje, ki so JIT, KANBAN, SMED in KAIZEN.

V nadaljevanju diplomskega dela je opisano obstoječe stanje v proizvodnji, nekaj o samem podjetju, njegovi organizacijski strukturi in strojni opremi. Narejena je analiza vseh obstoječih težav in izgub proizvodnje, ki jih v vitki proizvodnji delimo na Muda, Muri in Mura.

Ker ja za uspešno načrtovanje in izvedbo izboljšav potrebno biti pozoren na nekatere osnovne kazalnike stanja proizvodnje, so se opravile meritve proizvodnje (produktivnost, kapaciteta, izkoristek, učinkovitost procesnega cikla, takt proizvodnje, pretočnost), ki so temeljile na podlagi pridobljenih podatkov proizvodnje najpogosteje proizvedenega izdelka v podjetju.

Kasneje je predstavljeno uvajanje vseh štirih izbranih metod vitke proizvodnje v proizvodni obrat in meritve proizvodnje po uvedbi metod.

Na koncu je prikazana primerjava meritev proizvodnje pred in po uvedbi izbranih metod vitke proizvodnje, kjer lahko razberemo, da so se izboljšali vsi osnovni kazalniki stanja proizvodnje, med njimi tudi produktivnost. Raziskava postavljenih hipotez in trditev je pokazala, da so vse smiselno opredeljene in potrjene.