Digitalno umetniško delo z uporabo tehnologije veriženja podatkov

Napredek tehnologije s pomočjo veriženja podatkov je doprinesel transparentnost ter decentralizacijo širši javnosti. Čeprav lahko način dokumentiranja apliciramo tako na materialne kot tudi na  nematerialne dobrine, je tak način trgovanja najbolj navdušil in prevzel svet digitalne umetnosti.

Razvijalci so za preglednejšo evidenco na spletu ustvarili kode z isto programsko opremo – kot številne kriptovalute. Primarno vsebujejo podatke o lastništvu ter zgodovini njihovega obnašanja v omrežju.

Ustvarjalcem je tehnologija olajšala nadzor nad oglaševanjem, distribuiranjem ter beleženjem prodaj in zmanjšala ali celo izničila te stroške. Na trgu so se v kratkem času izpopolnile številne platforme z namenom trgovanja z nezamenljivimi sredstvi in dosegle ali celo presegle število prodaj klasičnih galerij.

Zaradi svoje edinstvenosti, redkosti in nespremenljivosti metapodatkov njihova vrednost raste z vidika zbirateljev. Veliko povpraševanje ter rast prodajne vrednosti je velike platforme prisililo v oblikovanje preproste objave na splet.

Z izpolnitvijo obrazca za kreacijo digitalne denarnice ter kratkim opisom izdelka ali njegovega pomena je umetnina pripravljena in objavljena na izbrani platformi. Zaradi revolucije sodobnih tržišč bodo umetniki, ki se gibajo na digitalnem področju, končno lahko spremljali uporabo ter prodajo svojih del.

Zaradi ozaveščenosti uporabnikov o vplivih na okolje je trg NFT-jev doživljal padce povpraševanja in nakupa. Po drugi strani pa prisotnost vodilnih znamk kaže podporo in prinaša uporabi nove zainteresirane ter premožne posameznike.

Dostopnost tehnologije pripelje do nasičenosti trga, ki ni nujno poln digitalnih umetnin priznanih avtorjev in vplivnih blagovnih znamk. Na platformah je vedno več prodanih izdelkov, ki ne vsebujejo znanja o tehnologiji, ne osnovnih smernic umetnosti.

Poznavalci znajo hitro razlikovati uspešne produkte od produktov objavljenih zgolj z namenom prisotnosti na hitro rastočem trgu.

V zgodovini razvoja umetniških trgov hitro opazimo pomanjkljivosti, ki so bile neizogibne do decentralizacije in nadzora lastništva. Čeprav tehnologija veriženja podatkov zavaruje umetnika in kupca ter izboljša celotno tržno izkušnjo, povzroča negativne vplive na okolje.

Veliki porabi električne energije je sorazmeren tudi ogljikov izpust. Največje platforme sicer zagotavljajo rešitve v prihodnjih letih, vendar se razvoj tehnologije zaenkrat ne sklada s smernicami trajnostnega oblikovanja.