Črno-bela tehnika fotografiranja

Skozi zgodovino fotografije, je črno-bela fotografija pridobivala na svojem slovesu. Iz običajnega, portretnega ter kasneje še dokumentarnega načina fotografiranja, je nastala umetnost beleženja trenutkov, ki od fotografa zahteva ne le občutek za estetiko, ampak tudi sposobnost kombiniranja in igranja s svetlobo, barvnimi kontrasti, teksturo in postavitvijo.
V obdobju pojava digitalnega fotoaparata in njegovem vsesplošnem sprejetju, se je črno-bela fotografija za trenutek nekoliko pomaknila v ozadje celotnega fotografskega dogajanja. Njena brezčasnost in skrivnostno sta v posamezniku vzbudila željo po njeni uporabi. Črno-bela fotografija je tako eden značilnih predstavnikov brezčasnosti in klasičnosti. S svojo zgodbo, ki jo gledalcu pripoveduje s kombinacijo različnih oblik, tekstur in motivov, v njem vzbudi nostalgijo.
Tako lahko menimo, da je priljubljenost črno-bele fotografije med ljudmi skoraj enakovredna priljubljenosti barvne fotografije. Na podlagi raziskanih podatkov, lahko trdimo, da se njena priljubljenost vedno veča, tako med starejšimi kot med mlajšimi. S tem lahko potrdimo našo prvo hipotezo in zavržemo drugo hipotezo. Čeprav mladi vedno pogosteje posegajo po uporabi črno-bele fotografije, ostajajo v večini zvesti barvi.
Črno-bela način fotografiranja je zagotovo eden najbolj priljubljenih načinov fotografiranja portretov. Lastnosti črno-bele fotografije pri portretih še bolj poudarijo posameznikove lastnosti in specifičnosti. S poudarkom na telesnih ali obraznih potezah nas takšna fotografija popelje skozi življenjsko zgodbo portretiranca. Tehnika črno-belega fotografiranja prevladuje predvsem pri fotografiranju portretov. S tem smo potrdili hipotezo 3.
Pred pisanjem diplomskega dela smo postavili naslednje hipoteze:
H1: Črno-bela tehnika fotografiranja je v zadnjih letih vedno bolj popularna.
Ugotovili smo, da črno-bela tehnika sicer ostaja v trendu, ampak je hkrati popularnost enakovredna z barvno fotografijo, zato na tem delu hipotezo 1 ovržemo.
H2: Največ mladih prisega na črno-belo fotografiranje.
Glede na odgovore anketirancev hipotezo 2 ovržemo, saj črno-bela tehnika ne prevladuje predvsem pri mladih.
H3: V črno-beli tehniki fotografiranja prevladujejo predvsem portreti.
Iz rezultatov ankete je razvidno, da se je 96 % anketirancev strinjalo s trditvijo, da v črno-beli tehniki fotografiranja prevladujejo predvsem portreti, tako da hipotezo 3 potrdimo.
Tehnika črno-belega fotografiranja kljub svoji navidezni lahkotnosti zahteva od fotografa veliko znanja in izkušenj. V kolikor želimo napraviti kakovostno črno-belo fotografija mora fotograf upoštevati več pomembnih dejavnikov, ki skupaj ustvarijo harmonijo med barvnimi, motivi in zgodbo iz ozadja. Vse skupaj ustvari brezčasnost in ekstravagantnost, ki pritegne še tako izbirčne oči in v njih vzbudi pozornost. Črno-bela fotografija vas popelje v svet skrivnosti in pomešanih barv ter svet, ki ga barva posameznikova domišlja.
Posebnost fotografije je tudi (običajno) individualni pristop k ustvarjanju in delu. Vsekakor pa obstajajo tudi možnosti (predvsem pri večjih projektih), da pri nastajanju fotografij sodeluje cel tim strokovnjakov. V takšnih primerih je možno razpravljati o vlogah v timu in povezavah med člani projektnega tima. V našem primeru žal ne.
Menim, da sem si z pisanjem diplomskega dela razširila znanje v črno-belem fotografiranju. Dosegla sem cilje zadane v uvodu diplomskega dela.