Česa spletne trgovine ne bodo nikoli dosegle?

Cilji, ki sem si jih zadala na začetku naloge, so bili s pomočjo deskripcije literature in anketiranja doseženi. Naj jih navedem sistematično:
1. Ugotoviti, katere so prednosti in slabosti spletnih trgovin
Pogled s strani kupca nam razkriva, da večina ljudi pri prednostih navaja hitro najdbo produkta, cenejše produkte in možnost nakupa 24 ur na dan, 7 dni v tednu. S strani prodajalca najdemo veliko več prednosti, ki jih v večini predstavljajo manjši vstopni stroški, večja fleksibilnost prilagajanja ponudbe, možnost večjega in hitrejšega doseganja ciljne skupine oziroma ljudi in nepomembnost geografske lokacije, ki je pri fizičnih trgovinah bistvena. Slabosti pri kupcih v večini predstavljajo visoke poštnine, problemi pri vračanju produktov in uveljavljanju garancije, pri prodajalcih pa izjemno močna konkurenca, s katero si slej kot prej uničijo cene.
2. Ugotoviti, zakaj so tradicionalne trgovine še vedno tako močno prisotne
Kljub trendu spletnih trgovin, ki se je razmahnil s tehnološkim napredkom, je večina podjetij (tudi tistih, ki so dobesedno »rojena« na spletu) ugotovila, da fizična trgovina predstavlja odlično izložbeno okno, ki ga je dobro imeti, saj s kupci vzpostavimo pristen odnos, ki ga e-trgovine zelo težko dosežejo.
3. Ugotoviti, zakaj se tradicionalne trgovine še vedno odpirajo s tako velikim zanimanjem
Podjetniki, ki večinoma delujejo na spletu, so spoznali, da je spletni trg postal prenasičen. Cene so se začele uničevati, prav tako je problem konstantna konkurenčna bitka za prva mesta v Google brskalniku, čigar stroški segajo v višave. Raziskave in lastne izkušnje so med drugim pokazale, da se v spletnih trgovinah marže uničijo veliko hitreje kot v tradicionalnih. Trgovine, ki so prej delovale samo na spletu, se za klasično trgovino ponavadi odločajo iz razloga, da pokrivajo vse trge in da tudi zadnjim strankam, ki nihajo med možnostima kupiti ali ne kupiti, omogočijo, da si izdelek pogledajo v živo, ter preženejo vse dvome, ki jih ločijo od nakupa.
4. Ugotoviti, zakaj ljudje v 21. stoletju še vedno radi kupujejo v klasičnih trgovinah
V digitalno usmerjenem času, ko se večina prijateljev pogovarja samo še preko spleta, so ljudje začeli ceniti praktično in fizično izkušnjo, ki jim jo klasična trgovina lahko ponudi. To je potrdila tudi raziskava generacije Z, ki bi po vseh domnevanjih morala kupovati samo preko spleta, a rezultati kažejo, da jih kar 98 % kupuje v fizičnih trgovinah.
5. Raziskati področje nevromarketinga in merchandising-a v povezavi z uspešnejšo prodajo v tradicionalni trgovini
Ta cilja sem združila, saj se dobljeni rezultati prvega odražajo v akcijah oziroma aplikativnem delu drugega. Ugotovila sem, da je glavni cilj opraviti nakup čimbolj privlačen in enostaven. Pri tem si pomagamo z različnimi potezami, kot so: ustrezna osvetljava, napisi, vonjave in dizajn trgovine ter izložbenega okna. Večina stvari se med nakupom dogaja v naši podzavesti, kar pomeni, da če bo nakup vseboval številne neprijetne dražljaje, se bomo kar hitro odločili, da trgovino zapustimo s prazno vrečko.
6. Raziskati trende prihodnosti
Po trenutnih ugotovitvah menim, da je luč na koncu tunela pri fizičnih trgovinah veliko bolj svetla kot pri spletnih. Prvi razlog je fizičen stik, ki je za ljudi izrednega pomena, drugi, izjemno močna konkurenca na spletu, tretji pa generacija Z, ki še vedno rada nakupuje v tradicionalnih trgovinah. Če bodo podjetja hotela biti uspešna, ne bodo smela trgovati enolično, temveč bodo morala biti prisotna na vseh kanalih, prav tako pa strankam tako spletno kot fizično ponuditi nakup, ki bo zanje doživetje oziroma nepozabna izkušnja.
V raziskovalnem delu sem si ob primerjavi spletnih in fizičnih trgovin postavila naslednje hipoteze, ki jih v nadaljevanju komentiram:
H1: Spletna trgovina z razmahom novih tehnologij že dohiteva tradicionalno.
Z rezultati spletnega vprašalnika potrjujem svojo hipotezo, saj so pokazali, da kar 97 % anketiranih meni, da so se spletne trgovine, kar se tiče izgleda in preglednosti v zadnjih letih izboljšale. 75 % jih pravi, da se jim zdi, da v zadnjem letu povečujejo delež nakupov preko spleta. Prav tako na 40 % anketiranih višina zneska, ki ga morajo plačati za produkt, nima vpliva. To pomeni, da imajo današnje spletne trgovine veliko plačilnih možnosti oziroma variant, ki kupcem odganjajo dvome, da bi nakup lahko bil rizičen. Ta ugotovitev se mi zdi zelo pomembna, saj je do sedaj ravno nezaupanje pri plačilu, fizičnim trgovinam dajalo veliko prednost. Spletne trgovine so jih trenutno dohitele, zato se morajo fizične domisliti načina, s čim bodo na tem področju ponovno prve.
H2: Človek je družabno bitje, zato se v računalniški dobi, pri nakupovanju, vračamo k osebnim stikom.
Tudi drugo hipotezo potrjujem, saj samo 27 % anketiranih meni, da jim prodajalci niso v pomoč. Skoraj polovica poudarja, da jim je dober svetovalec zelo pomemben, saj jim svetuje, kateri produkt je boljši in zakaj je boljši od drugega. 17 % izmed anketiranih ji celo pravi, da se lahko s svetovalci zaplete v pogovor in izve tudi druge uporabne informacije.
H3: Privlačnejša postavitev izdelka pripomore k uspešnejši prodaji tako v spletni kot v fizični trgovini.
Hipotezo moram na podlagi pridobljenega vzorca ovreči, saj večini anketiranih privlačna postavitev izdelka ne predstavlja velikega pomena. Samo 21 % anketiranih je odgovorilo, da impulziven nakup v fizični trgovini izvedejo zaradi ambienta in dizajna trgovine, ki bi ustvarila nakupovalno izkušnjo. Postavitev izdelka pri anketiranih nima posebne vloge niti v spletni trgovini, saj se 78 % anketiranih za spletni nakup odloči le, če izdelka ni ponujenega v tradicionalni trgovini, na drugem mestu mu z 58 % sledi razlog, da je izdelek cenejši.
H4: Z boljšim poznavanjem psihologije kupca lahko fizično prodamo enak izdelek, kot v spletni trgovini, za nekaj % dražje.
Menim, da odgovori (65 % pritrdilnih) kažejo na to, da v fizični trgovini lahko dosegamo višjo ceno, med drugim tudi zaradi poznavanja psihologije kupca. Slednje bi bilo sicer potrebno raziskati širše in natančneje, saj je bil spletni vprašalnik opravljen med mlajšimi ljudmi, ki večinoma živijo v Mariboru ali njegovi okolici.
Ob tem naj dodam, da bi rezultati v Ljubljani ali kakšnem bolj razvitem mestu lahko bili precej drugačni. Glavni faktor, ki v Mariboru usmerja nakup je cena, zato se ljudje na nakupovalno izkušnjo sploh ne ozirajo. Prav tako menim, da bi rezultati kazali drugače, če 65% anketiranih ne bi bilo starih manj kot 25 let, saj študentje razmišljajo precej drugače od zrelih ljudi. Ob preučevanju in raziskavi sem še dodatno potrdila mnenje, da je razmišljanje o prihodnosti spletnih trgovin »čredno«, ali kot bi rekli v angleščini: »herd behavior«, in da je prihodnost namenjena nakupovalni izkušnji, ki jo bodo fizične trgovine s pomočjo tehnoloških inovacij in promocij preko spletnih kanalov sposobne ponuditi.