ANALIZA AVSTRIJSKEGA TRGA IN DOLOČITEV STRATEGIJE TRŽENJA BOPS EMBALAŽE ZA ŽIVILSKO INDUSTRIJO NA TRGU AVSTRIJE ZA PODJETJE »X«

Razširitev prodaje na tržišča EU je za podjetje »X«, kakor tudi za druga slovenska podjetja, nujna, saj na ta način zagotavljajo dodaten dostop do urejenih in tehnološko naprednih tržišč. V mednarodni menjavi, ne glede ali zajema poslovanje na sedaj notranjem trgu EU, ni bistvo samo v menjavi blaga (izdelkov), temveč gre za nepogrešljivo menjavo storitev, znanja in tehnologije. Delovanje na tujem trgu zahteva kompleksen pristop, kakovostne vodstvene ljudi z dovršenimi rešitvami in miselnostjo.

Poudariti je potrebno, da je obdobje 2000- 2006 prineslo Sloveniji veliko novih izzivov, saj se je morala vključiti v sodelovanje čezmejnih programom v sklopu  pobude Skupnosti INTERREGA.

V podjetju »X« ugotavljajo, da je Program pobude skupnosti INTERREG-a in vzporedno črpanje sredstev programa PHARE CBC Sloveniji zagotovilo nemalo strateških znanj, ki jih v obliki čezmejnega sodelovanja Avstrija –  Slovenija slednja s pridom izkorišča.

Vkljub relativni zaprtosti in nepripravljenosti avstrijskih podjetij za vzajemno csodelovanje se vidijo premiki v miselnosti in postopnemu odpiranju avstrijskih podjetij. Videti je da, avstrijska podjetja iščejo ponudbe za storitve, blago, katerih notranja konkurenca ne nudi. Povečuje se tudi interes medorganizacijskega sodelovanja po načelu »recipročnosti«.

Gospodarska zbornica Maribor in STP (Štajerski tehnološki park) Pesnica aktivno pristopata k čezmejnemu povezovanju; koliko bodo posamezna podjetja znala prepoznati in izkoristiti priložnosti, ostaja v domeni le-teh.

V diplomski nalogi bo narejena analiza avstrijskega trga, katera bo izhodišče za oblikovanje strategije trženja ter pozicioniranje prodajnega programa BOPS embalaže. Oblikovan bo tudi komunikacijski splet za podjetje »X«.
Aplikativno se bo izkoristila bližina avstrijskega trga in povezave na relaciji Slovenija– Avstrija. Podjetje »X« ima ustvarjene osnovne pogoje, da lahko vstopa na nova tržišča.

Slovenija je s polnopravnim članstvom v EU pridobila možnost vklopa v obsežne evropske ekonomske procese. Slovenska podjetja so tako notranjem trgu EU dobile možnost dokazati svojo konkurenčnost in sposobnost prilagajanja novim tržnim razmeram.

Podjetje »X« je proizvajalec BOPS embalaže za keksarsko in slaščičarsko industrijo. Deluje že na tržiščih bivše Jugoslavije in se manifestira kot kvaliteten proizvajalec embalaže. Kljub že vzpostavljeni močni konkurenci, uspeva 40% svoje proizvodnje plasirati na tržišča Srbije, Bosne in Hercegovine in Hrvaške. Na tem trgu se vse bolj srečuje s finančno nedisciplino. Zaradi prerazporeditve tveganja in pridobitve novih znanj se je podjetje »X« odločilo svoje prodajne  aktivnosti usmeriti še na tržišča EU. Upoštevajoč bližino in lahek dostop do trga naredijo analizo avstrijskega tržišča.

Analiza pokaže, da je trg Avstrije konkurenčno dovršen. Na tovrstni trg je možno vstopiti s kvalitetnim izdelkom in konkurenčno ceno. Trg je razporejen med uporabnike plastike (pretežno PET) in kartona. Uporabniki plastike so predvsem centri (Spar AG, Hofer AG, Lidl AG in Merkur Warenhaus AG), povezani v nabavno združenje »Rewe Group«. Kartonske uporabnike pa predvsem oskrbujejo manjši proizvajalci in distributerji kartona preko grosistov ali direktno. Največji proizvajalec papirne galanterije je Meierverpackung GmbH. Vstop v verigo »Rewe Group« bi bil možen samo z artikli, ki jih notranji dobavitelji (Amprica spa, Hotform spa in Petruzalek GmbH) ne nudijo, vendar podjetja niso pripravljena na sodelovanje. Razlog je videti v urejenih in konkurenčnih nabavnih kanalih s strani verig.

Ponudba embalaže iz BOPS je zanimiva, določeni potenciali (predvsem večji grosisti in večji proizvajalci v slaščičarstvu) kažejo interes. Za vstop na trg se je podjetje »X« pozicioniralo, izdelalo strategijo trženja in oblikovalo trženjsko-komunikacijski splet. Podjetje »X« bo po potrebi moralo vključiti še izdelavni material (PET) in tako ponudbo približati potrebam in trendom avstrijskega tržišča. Morali bodo induvidualizirati ponudbo (izdelek po posebnem naročilu), se vključiti v vsaj 1 (eno) trgovsko verigo ali pridobiti vsaj 1 (enega) večjega odjemalca v keksarsko – slaščičarski industriji. S pravilnim pristopom, vztrajnim delom, lahko izkoristijo bližino trga in se s tem seznanijo s prakso trženja in tako sledijo trendom EU.

Potrebno je poudariti, da bo podjetje »X, poleg prilagoditve ponudbe tržnim smernicam (zahtevam), moralo veliko aktivnosti vršiti tudi v smeri prepoznavnosti podjetja in blagovne znamke »EP« embalaže. Svoje aktivnosti bo moralo vključiti v sejemske aktivnosti, promocijo preko meddržavnega mreženja. Poleg osebne prodaje mora vključiti tudi neposredno trženje in izkoristiti povezovalne platforme, kot so »SFG GmbH«, Gospodarska zbornica in STP Pesnica. V kolikor bo podjetje »X« želelo sodelovati z nekaterimi večjimi proizvajalci v slaščičarstvu, se mora vključiti v sistem ARA – Altstoff Recycling – dostopno na: http://www.ara.at/. Austria AG. Za določene odjemnike vključenost v sistem ARA ni pogoj.

Če bo podjetje »X« obvladovalo kakovost in upoštevalo procese spreminjanja, se lahko uspešno vključi na trg Avstrije. Abell, Derek, (GV, 1995) navajata: »Nadzor nad kakovostjo in nadzor nad procesi spreminjanja sta po naravi popolnoma različna. Oba sta potrebna«).