Rekonstrukcija kmetijsko gospodarskega objekta v občini Rače – Fram

V izredno zanimivem diplomskem delu sem se na uvodnih straneh na kratko razpisal o temah, kot so vizija in nekaj osnovnih ciljev projekta. V celoti urejena in dodelana projektna dokumentacija je bila vizija projekta, prav tako profesionalno, učinkovito ter strokovno delo v obojestransko zadovoljstvo. Priznati moram, da smo skozi celoten projekt sledili zastavljeni viziji in ni bilo lahko biti bitk v t.i. papirni vojni z državnimi ustanovami.

Cilji so bili predvsem sodelovanje z investitorjem pri prilagajanju projekta njegovim željam, pridobiti vsa potrebna soglasja in projektne pogoje, ustrezno urediti in projektirati vso potrebno dokumentacijo v skladu z zakonodajo RS, uresničiti zastavljeni terminski plan, ostati v okvirjih predvidenih stroškov ter konec koncev uspešen prevzem gospodarskega objekta. Pri vsem skupaj je bilo ključnega pomena zadovoljstvo stranke. Prav tako smo skozi zastavljene cilje na začetku projekta ustrezno in na posebnem nivoju sodelovali z investitorjem glede njegovih potreb, zlasti z gospodarskega vidika, ter uspešno sodelovali skozi celoten potek projekta.

Osnovna trditev diplomskega dela je bila sprememba oz. nadgradnja celotne zasnove obstoječega stanja in rekonstrukcija po željah investitorja ter izgradnja vseh objektov po zadnjih tehnoloških standardih. Priznati moram, da smo imeli nemalo težav pri sami realizaciji vseh potreb investitorja, predvsem iz naslova poseganja v varovalno oz. zaščiteno območje Nature 2000, kajti tukaj ni odstopanj s strani državnih inštitucij, saj za tem krovnim projektom stojijo strogi okoljski standardi Evropske komisije. Na tem mestu želim izpostaviti eno izmed novogradenj v okviru obravnavanega projekta, in sicer je govora o gnojišču velikosti 39,40 m2 in prostornine 110 m3, ki pa je zaradi najugodnejše rešitve v zvezi s predhodno postavitvijo gospodarskega objekta žal delno posegla preko meja zazidljivosti. Na investitorjevo smolo pa je ta postavitev posegala v varovalno območje, kjer ni dovoljena gradnja, in tako se je pričel postopek pridobivanja dovoljenj za gradnjo, ki je za seboj potegnil vrsto dodatnih postopkov. Po vseh podanih in prejetih projektnih pogojih so nam odobrili predvideno rešitev za nastalo situacijo ter nadaljnjo gradnjo objekta.

Namen diplomskega dela je bil proučiti proces zbiranja, urejanja ter sprotnega spremljanja vseh potrebnih informacij, pridobiti izkušnje z zbiranjem lokacijskih idr. splošnih podatkov in s pridobivanjem raznih soglasij s področja raznih uredb, ki spadajo zraven.

Najbolj zanimiva osebna izkušnja, ki sem jo pridobil na tem področju, je bilo pridobivanje historičnih posnetkov, kajti po prostorskem pregledu je bilo ugotovljeno, da spada obravnavani objekt pod okrilje omrežja Natura 2000. Iz tega naslova smo, zaradi posega objekta v zaščiten prostor, morali pridobiti naravovarstveno soglasje. Na tem področju smo uporabili eno izmed mnogih uredb, in sicer Uredbo o posebnih varstvenih območjih, ki jo najdemo v ULRS. V 7. poglavju diplomskega dela z naslovom Natura 2000-Uredbe, ki opisuje zakonsko podlago, najdete podrobnejšo razlago.

Zanimiva tema je bila tudi zakonodaja, ki opredeljuje OPN. V našem primeru govorim konkretno o občini Rače-Fram, kjer se nahaja naš projekt. Zakonodaja določa, da pobudb, ki predlagajo nova zazidljiva zemljišča ni mogoče obravnavati posamično ali na podlagi posamičnih terenskih ogledov in presoj. To se mora, po navedbi zakonskega določila, zgoditi v samem postopku priprave PA za celotno občino.

Temelje za to zelo kompleksno zadevo v začetni fazi predstavljajo ustrezna izdelava strokovnih gradiv in med njimi tudi zelo pomembne strokovne podlage za poselitev. V glavnem je treba razvoj v prostorskem smislu oziroma razne novogradnje usmerjati v naselja, za točno določene namene pa izven meja teh naselij. Predvsem je tukaj mišljeno smiselno izrabljanje obstoječih prostih ali delno izkoriščenih površin znotraj naselij. Kar pa zadeva širitev naselja, pa je ta dopustna le v primeru, ko znotraj že poseljenega naselja nadaljnji razvoj v prostorskem smislu ni več možen. Predvsem se mi zdi pomembno, da občine same presodijo katera zemljišča je smotrno spremeniti v zazidljiva in katera ne, predvsem v smislu ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč in seveda trajne rabe razpoložljivih naravnih virov. Urbanizacija je v Sloveniji prostorsko razpršen proces. Spremembe rabe večjih površin so opazne predvsem na obrobju naselij, predvsem za potrebe industrije in trgovine, ter ob trasah velikih infrastrukturnih objektov, kot so npr. avtoceste, železnice, ipd.

V naslednjem poglavju diplomskega dela je govora predvsem o ohranjanju narave, ki je ena izmed najbolj prepoznavnih značilnosti naše male dežele na sončni strani Alp. Prav zelo dobro ohranjeno naravno okolje, biotska raznovrstnost, krajinska pestrost, bogat živalski in rastlinski svet, raznolika geološka zgradba, razgiban relief in še marsikaj so velike prednosti, ki jih imamo pred sosednjimi državami, a jih žal ničkolikokrat zanemarimo ali uničimo, ne oziraje se na posledice za prihodnje generacije.

IDZ, smo izdelali na pobudo investitorja. V zasnovi so prikazani osnovni tloris in prerez A-A in B-B gospodarskega objekta ter tlorisna situacija zemljišča. IDZ je bil zaključen v 5 dneh po prejetju projektnega pogoja. Na nekaj zadnjih straneh diplomskega dela pa vam podrobneje predstavljam še kako pomemben člen pri vsakem projektu – seveda govorim o finančnem planu.

Med drugim sem spoznal normative in način izdelave terminskih planov za določeno fazo dela. Posledično sem moral izdelati in zagovarjati terminski plan na klasičen način in pa seveda z uporabo programske opreme, brez katere si danes življenja ne znamo predstavljati.

Zanimiva je bila izkušnja spoznavanja zahtev Pravilnika o podrobnejši vsebini projektne in tehnične dokumentacije pri izdelavi vodilne mape za PGD in normativov ter načina analiziranja načrtov inštalacij in požarnega varstva projektov PGD in PZI. Zadani projekt smo uspešno izpeljali brez večjih odstopanj in, razen dveh ali treh dopolnitev iz naslova IDZ-dokumentacije, dodatne korekcije in posledično draženje projekta niso bile potrebne, kar je veselilo tudi investitorja.

Nova izkušnja v sklopu praktičnega izobraževanja me je izredno pozitivno presenetila, kajti le to je potekalo je brez večjih težav. Morda bi poudaril le, da je bilo izredno poučno in mi je prineslo ogromno dobrih izkušenj za prihodnost. Bitka za t.i. projektno dokumentacijo nikoli ni mačji kašelj, no, pri tem projektu je bilo za odtenek bolj pestro. Precej dolga je pot od začetka do predaje zadanega projekta investitorju. Zastavljeno vizijo projekta smo uresničili profesionalno, strokovno in učinkovito do samega zaključka projekta.

Zadane cilje, ki niso bili lahko dosegljivi, smo prav tako dosegli z enako delovno vnemo. Uredili smo vso potrebno projektno dokumentacijo, prav tako pa smo dosegli zastavljeni terminski plan. Če torej seštejem vse dejavnike, smo cilje in vizijo projekta s skupnimi močmi uspešno pripeljali do konca, kar pa ni veselilo samo nas ampak tudi investitorja.

Spoznal sem odgovornost projektanta in lastnika objekta v gradnji. Preverjal sem upoštevanje zakonodaje s področja varstva okolja pri gradnji objekta in napravil predvideno analizo okoljevarstvenega delovanja pri sami gradnji in kasnejši eksploataciji. Seznanil sem se s projektno in tehnično dokumentacijo na gradbišču in z zakonskimi določbami izdaje in veljavnosti gradbenega dovoljenja. V sklopu faz projekta sem se spoznal z pomembnostjo izdelave celovite presoje vplivov na okolje. Varstvo narave prinaša priložnosti. Doživljanje narave, posebej z urejeno turistično infrastrukturo, postaja vse pomembnejši del turistične ponudbe povsod po svetu.

Pri nas je, kljub veliki prepoznavnosti Slovenije po ohranjeni naravi, naravoslovni turizem še vedno v povojih. Narava kot razvojni kapital je bila v veliki večini primerov kratko malo prezrta. To si želimo popraviti. Zavarovana območja ponujajo bogate možnosti sodelovanja z lokalnimi pridelovalci – tako pri upravljanju kot pri možnostih trženja. Naravoslovni in ekološki turizem lahko postaneta pomembni dopolnilni in prepoznavni panogi spodnjega Podravja v Sloveniji. Kot zanimivost naj navedem še podatek, ki razkriva, da je Slovenija ena od petih najbolj turistično zaželenih držav na svetu, kar pomeni, da je naša naravna dediščina naše veliko bogastvo, ki jo je treba ohranjati in tudi v prihodnje spodbujati podobne projekte, s katerimi sem se tudi srečeval tekom raziskovanja literature za diplomsko delo.

Med raziskovanjem oz. zbiranjem literature sem naletel na obilico izredno zanimivih gradiv, ki so služila kot viri mojega diplomskega dela. Uporabljena dela in njihovi avtorji pa so navedena v 9. Poglavju z naslovom Rekonstrukcija in sanacija zgradb, kjer sem povzel nekaj vrstic iz raznih virov, ki so se najbolj navezovali na naš projekt. Torej, če na kratko povzamem moja novo pridobljena znanja in odgovorim na vprašanje, ali sem dosegel svoja pričakovanja, moram iskreno priznati, da sem pozitivno presenečen. V bistvu sem celo pridobil dodatne veščine s področja načrtovanja oziroma projektiranja s programom AutoCad. Naj povzamem le nekaj znanj, ki sem jih pridobil tekom sodelovanja pri konkretnem projektu: spoznal sem postopek, vrste vpisov in pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo; prav tako sem spoznal namen in vsebino atributnih podatkov zemljiške knjige ter spoznal razliko med osnovnimi in gostujočimi podatki v zemljiški knjigi. Ravno iz naslova legalizacije že obstoječega objekta, grajenega pred letom 1959, sem spoznal postopke, ki sem jih že omenil v prejšnjih vrsticah. Pri tej fazi projekta sem se naučil interpretirati podatke na zemljiškoknjižnem izpisku in potrdilom iz katastra stavb. Med drugim sem spoznal tudi pogoje za evidentiranje sprememb podatkov v zemljiški knjigi in pogoje za evidentiranje sprememb podatkov v katastru stavb. V skupnem je na projekt vplivalo toliko različnih dejavnikov, da sem bil nemalokrat presenečen, v katere smeri vodijo poti gradbeništva v primerjavi z ostalimi panogami.

Povsem na koncu bi se rad še enkrat zahvalil podjetju SVET PROJEKTA d.o.o., ki mi je omogočilo izobraževanje v sklopu obvezne prakse za predmet praktično izobraževanje. Priznati moram, da sem pridobil ogromno novih in zanimivih izkušenj, ki me bodo spremljale pri nadaljnji karieri. Prav tako sem pridobil razne kompetence, ki me bodo spremljale pri nadaljnjem delovnem razvoju. Svoje teoretično in praktično znanje sem nadgradil in si s tem nabral ogromno novih delovnih izkušenj.